Zakaj je potrebno spati vsaj šest ur in več!

Zaspanost, zmedenost, raztresenost - vse to so prvotni simptomi neprespanih noči. Ko se utrujenost in pomanjkanje spanca stopnjujeta, nastopi naslednja faza; pretirana občutljivost, povečan občutek lakote in nerodnost tudi pri osebah, ki sicer nimajo tovrstnih značilnosti. Vse to zaradi premalo spanja, ki ga je nujno potrebno nadoknaditi. Odrasla oseba bi morala namreč v povprečju spati vsaj sedem do devet ur dnevno, le redki pa so tisti, ki jim to tudi v praksi uspeva. Posledice kroničnega pomanjkanja spanja, torej spanja šest ur in manj na noč, so veliko bolj resne, kot se morda zdi na prvi pogled.

Že samo teden dni nezadostnega spanja lahko namreč pripelje do več kot 700 genetskih sprememb, ki povzročajo številne zdravstvene težave.

Možganska kap

Četudi niste nagnjeni k debelosti oziroma v družini nimate nikogar, ki bi doživel možgansko kap, lahko pomanjkanje spanja poveča možnost zanjo. Odrasli posamezniki, ki redno spijo manj kot šest ur dnevno, imajo namreč štirikrat več možnosti, da bodo doživeli možgansko kap kot tisti, ki se čez noč dobro naspijo in regenerirajo.

Debelost

Verjeli ali ne, pomanjkanje spanja poveča apetit, kar pomeni, da kronično nenaspani ljudje pojejo bistveno večje količine hrane, kot tudi da posegajo po bolj nezdravi hrani, kot drugi. Temu botrujejo določene hormonske spremembe, ki so posledica premalo prespanih ur dnevno – neprespanost namreč vpliva na povečano sproščanje hormona lakote – grelina, in omejuje izločanje leptina, hormona, ki pomaga uravnavati lakoto in občutek sitosti.

Pozabljanje

Vsi vemo, da smo v dnevih, ko nismo najbolj naspani, bistveno bolj pozabljivi in zmedeni, česar pa niste vedeli, je, da lahko kronično pomanjkanje spanca privede celo do trajnih kognitivnih težav. Tudi do razkroja možganskih celic, ki lahko vsaj delno pojasni izgubo spomina in s tem povezane bolezni v starejših letih.

Sprememba kostne sestave

Dolgotrajno pomanjkanje spanca lahko v določenih primerih pripelje tudi do osteoporoze. Raziskave namreč pričajo o tem, da že nekaj dnevno nezadostno spanje lahko vpliva na spremembo kostne mineralne gostote in spremembo kostnega mozga.

Povečanje tveganja za sladkorno bolezen

Izsledki raziskave, ki je skušala razjasniti povezavo med spalnimi navadami in odpornostjo na inzulin med najstniki, so pripeljali do zanimivih zaključkov, in sicer, da so med sicer zdravimi mladostniki, tisti, ki spijo bistveno premalo časa dnevno, najbolj odporni na inzulin. To pomeni, da se njihovo telo oziroma celice na inzulin ne odzivajo pravilno, in da so zato bolj izpostavljeni sladkorni bolezni.

Večja možnost rakavih obolenj

Po nekaterih študijah naj bi premalo spanja povečalo možnosti za nekatera rakava obolenja. In čeprav je razlogov za tovrstna obolenja veliko, so študije pokazale, da naj bi bili ljudje s kroničnim pomanjkanjem spanja bolj izpostavljeni tvorbi polipov. Pa tudi, da naj bi bilo nezadostno spanje povezano s povečanjem možnosti za ponovitev raka na dojki pri ženskah.

Bolezni srca

Stres in obremenitev telesa, kot so posledica premalo spanja, lahko povzročita, da naše telo proizvede več kemikalij in hormonov, ki lahko privedejo tudi do nekaterih srčnih obolenj. Študije so pokazale, da naj bi bile osebe, ki spijo šest ur ali manj sleherno noč, bolj izpostavljene tveganju za srčna obolenja in kapi.

Smrt

Sliši se morda grozno, je pa v tem veliko resnice. Ljudje s premalo spanja naj bi namreč umrli mlajši (ne glede na vzrok smrti) kot tisti, ki spijo vsaj šest in pol oziroma sedem ur. Ugotovljeno je bilo tudi, da naj bi bilo bolj verjetno, da bodo ljudje, ki spijo manj kot šest ur dnevno, umrli v obdobju 14 let.

Spanec je torej zlata in zdravja vreden, zato je prav, da si ga vsakodnevno privoščite vsaj sedem ur. Ne skrbite, delo vas bo kljub kaki urici več spanja počakalo.