ZA UČITELJE BO JESEN ŠE BOLJ PESTRA KOT SICER: Obeta se jim kar nekaj sprememb

Področje delovnega časa učiteljev in vrednotenje njihovega dela je trenutno precej neurejeno, večinoma pa prepuščeno posamezni šoli, zaradi česar med njimi prihaja do precejšnjih razlik. Na neenake prakse šol pri tem je v začetku leta 2016 opozorilo tudi računsko sodišče, ki je v revizijskem poročilu ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport naložilo, naj oblikuje enotna merila za vrednotenje del, ki sodijo v delovno obveznost učiteljev, kot tudi za razporejanje njihovega delovnega časa.

Nato sta 27. julija lani Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ter ministrstvo podpisala spremembe kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerimi so natančneje opredelili delovni čas in delovno obveznost učiteljev. Spremembe je v šolskem letu 2017/2018 poskusno izvajalo 32 osnovnih in srednjih šol, jeseni pa jih bodo uvedli v vse šole.

Največ 40 ur na teden

Po novem bo jasno določeno, da je delovni čas učiteljev neenakomerno razporejen, kar pomeni, da v času trajanja pouka opravijo večjo delovno obveznost, kot je njihova tedenska obveznost (40 ur tedensko), v preostalem obdobju pa manjšo, pri čemer pa ob koncu šolskega leta njihova povprečna tedenska obveznost ne sme preseči 40 ur.

Da bo ravnatelj lažje spremljal učiteljevo delo, bo moral ob začetku šolskega leta določiti letni razpored delovnega časa za vse zaposlene. Z vsakim učiteljem bo moral narediti tudi poseben individualni letni načrt dela. To bo moralo biti načrtovano tako, da učitelj ob koncu šolskega leta ne bo imel manjka ali presežka delovnih ur, kar do zdaj po pripovedovanju učiteljev ni bilo pravilo. Mnogi so imeli ob koncu šolskega leta več deset ur doprinosa, ki pa jih niso mogli izkoristiti.

Tristeberni sistem

V dneh pouka se bo učitelju za izvedbo učne obveznosti (pouk, priprave nanj, popravljanje in ocenjevanje izdelkov ...) priznalo 33 ur. Slednje so na ministrstvu poimenovali kot t. i. prvi steber. Za naloge, ki so skupne vsem učiteljem (delo s starši, izobraževanja, izpolnjevanje dokumentacije, konference ...) se bo učitelju dodatno letno priznalo najmanj 150 in največ 180 ur (t. i. drugi steber). Preostalo razliko do polnega letnega delovnega časa pa bodo predstavljale preostale naloge (t. i. tretji steber), kot so npr. naloge razrednika, priprave na tekmovanja, mentorstvo in vodenje krožkov.

Dela, ki jih bo učitelj pripravljen narediti izven vseh treh stebrov (interesne dejavnosti, ki so plačane po realizaciji, NPZ, učna pomoč ...) pa bodo učitelju plačana dodatno. Po spremembah kolektivne pogodbe učitelj ne bo mogel delati manj kot štiri oziroma več kot pet zaporednih dni na teden, razen če dela ni mogoče organizirati drugače.

Nadomeščanje bo plačano posebej

Učitelj prav tako ne bo smel učiti več kot sedem ur dnevno. Nadomeščanja bodo morala biti praviloma izvedena tako, da bo učitelj, ki vskoči namesto kolega, poučeval predmet, za katerega je usposobljen, nadomeščanje pa se mu bo štelo v kvoto 33 ur prvega stebra in bo plačano kot dodatna tedenska učna obveznost. Če bo pri nadomeščanju poučeval druge vsebine, pa to ne bo posebej plačano in se mu bo štelo v tretji steber.

Učitelj bo lahko del svoje delovne obveznosti iz prvega stebra opravil tudi izven šole, vendar največ deset ur tedensko. Slednje sicer naj ne bi pomenilo, da se bodo morali učitelji ob prihodu in odhodu iz šole evidentirati. Bodo pa morale šole v skladu z zakonom voditi evidenco o izrabi delovnega časa zaposlenih.