"ZA CVRTJE POMFRIJA CELA OBALA NE PORABI TOLIKO OLJA": Bo nekdo namesto istrske belice prodajal 'mačka v žaklju'? (FOTO)

"Za cvrtje pomfrija cela Obala ne porabi toliko olja, kot ga je bilo v plastenkah, ki so bila odvržena v zabojnike za odpadke," je poudarila in dodala, da je olje iz teh plastenk po njenem prepričanju zagotovo 'pristalo' v kakšni istrski oljarni, kjer so ga zmešali z oljčnim oljem. Takšno oljčno olje je po njenih besedah zaradi mešanja drugega olja, slabše kakovosti. Potrošniki pa so, ko je dejala, s tem zavedeni, saj namesto 'istrske belice' kupijo 'mačka v žaklju'.

Ker nas je zanimalo, kako poteka nadzor nad kakovostjo oljčnega olja in če odkrijejo tudi kakšna oljčna olja, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev kakovosti, smo se obrnili na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), kjer so nam povedali, da se kakovost oljčnega olja označuje po tržnih standardih, ki se delijo v šest skupin, označbe pa veljajo za vse člene v verigi: “V skladu z uredbo EU, se lahko v maloprodaji tržijo le naslednja olja: Ekstra deviško oljčno olje, Deviško oljčno olje (naziva ne smemo mešati s kategorijo Deviška oljčna olja, ki ima širši pomen), Oljčno olje in Olje iz oljčnih tropin.“

Na UVHVVR na letni ravni analizirajo 30–40 vzorcev oljčnega olja, vzorčenje pa se izvaja v vseh členih verige; pri večjih pridelovalcih, distributerjih, v maloprodaji, vključno z gostinstvom. “V vzorčenje je vključeno oljčno olje, ki je deklarirano, saj se z analizami preverja skladnost z deklarirano kategorijo oljčnega olja. V vzorčenje se vključuje olje, ki je bilo v predhodnih letih prepoznano kot nepravilno označeno, ter olje, ki še ni bilo vključeno v vzorčenje,“ so pojasnili.

Na naše vprašanje, če so letos takšno analizo že opravili in kaj je pokazala, so nam odgovorili, da je zaradi pogosto ugotovljenih neskladnosti oljčno olje, poudarek je na ekstra deviškem, vsako leto vključeno v letni program dela, torej tudi letos: “Prejeli smo že del analiznih izvidov, vendar inšpekcijski postopki še niso zaključeni, zato rezultatov še ne ne moremo komentirati.“

V poročilu o rezultatih uradnega vzorčenja oljčnih olj v letu 2023, ki so nam ga posredovali, je navedeno, da je UVHVVR izvedla nadzor nad oljčnim oljem v skladiščih, maloprodaji in v gostinskih obratih. Odvzetih je bilo 34 vzorcev, 33 olj je bilo deklariranih kot ekstra deviško oljčno olje, en kot oljčno olje iz oljčnih tropin, devet vzorcev je bilo označenih še z oznako 'ekološko' in dva vzorca oznako 'zaščitena označba porekla' (ZOP). Nadzor je obsegal preverjanje kakovosti (analiza kemijskih parametrov in senzorična ocena) glede na poimenovanje, ki hkrati predstavlja tudi kategorijo kakovosti oljčnega olja ter preverjanje označevanja na enotah embalaže (ocena skladnosti deklaracije).

Analize, skupaj s senzorično oceno, so pokazale, da je bilo 15 vzorcev od 34 odvzetih neskladnih glede navedene kategorije. Označenost oljčnih olj je bila skladna pri osmih od 24 pregledanih oznak. Največ neskladnosti je bilo ugotovljenih zaradi poimenovanja proizvoda (ime kategorije oljčnega olja) v jeziku, ki ni bil slovenski. Poleg napačnega poimenovanja so se ostale neskladnosti nanašale na neustrezno navedbo porekla (napačna lokacija te informacije, navajanje države proizvajalke). Neskladnosti so bile ugotovljene tudi pri navajanju drugih podatkov (način pridobitve olja, navedba količina, tabela hranilnih vrednosti in enote, značilnosti okusa, pogoji skladiščena oz. hranjenja) in dodatnih oznak (npr. ekološka pridelava). 

Na UVHVVR so nam glede rezultatov analiz povedali, da te kažejo, da pri ekstra deviških oljčnih oljih prihaja do odstopanj od deklarirane kategorije. “Možno je, da se s senzoričnimi analizami potrdi prisotnost napak, ki odvisno od zaznane intenzitete olja uvrščajo v deviška oljčna olja ali celo v lampantna oljčna olja. Omenjena olja so praviloma neslovenskega porekla, zato z rezultati seznanimo pristojni organ države članice. Iz odgovorov držav proizvajalk običajno prejmemo odgovor in analizne izvide, iz katerih je razvidno, da je oljčno olje ob polnitvi še izpolnjevalo kriterije za ekstra deviško oljčno olje. To pomeni, da je od polnitve dalje prišlo do upada kakovosti (iz kategorije ekstra deviško v deviško), kar je lahko posledica nepravilnega skladiščenja, morda tudi slabše kakovosti zaradi mešanja raznih olj. Ne glede na navedeno pa se takšno olje, ki ne izpolnjuje predpisanih zahtev kakovosti, ne sme tržiti in se izvaja umik s trga,“ so navedli.

Z vprašanji glede preverjanja kakovosti oljčnega olja, smo se obrnili tudi Inštitut za oljkarstvo - ZRS Koper, njihove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.