Slovenija2 min čitanja

Vse več brezdomnih družin

Konec leta 2014 so pri nas zaznali prek 4000 brezdomcev, katerim je treba prišteti še precej prikritega brezdomstva. Se pa struktura brezdomstva zelo spreminja. Pristojne organizacije v zadnjem času zaznavajo nov pojav brezdomnih družin. To opažajo tudi na uradu varuha človekovih pravic, kjer opozarjajo na posledice izgube naslova bivanja.

Vse več brezdomnih družin
FOTOGRAFIJA

V Sloveniji prek 4000 brezdomcev

Konec lanskega leta so zaznali 4015 brezdomnih oseb, pri čemer pa je realna številka verjetno še precej višja, saj so zaznali še približno 2700 oseb, ki nimajo zakonite stalne prijave in pri katerih gre lahko za prikrito brezdomstvo, je na današnji novinarski konferenci ob robu drugega brezdomskega kongresa v Piranu navedel predsednik brezdomne mreže Boštjan Cvetič.

Sicer se struktura brezdomstva zadnjih nekaj let močno spreminja, je ugotavljal predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac. "Teh stereotipnih brezdomcev pravzaprav niti ni več," je pojasnil in dodal, da zato zaznavajo vedno več mladih brezdomcev ter tujcev, ki so prišli v Slovenijo po delo in ostali na cesti.

V večjih mestih zaznavajo pojav brezdomnih družin

Zadnji dve leti pa vsaj v Ljubljani in drugih večjih mestih zaznavajo tudi pojav brezdomnih družin. Gre za družine, ki niso nujno bile deložirane, živijo pa v pogojih, ki so daleč od tega, da bi bili varni in trajni. Te družine zahajajo v programe za brezdomce, ki pa niso primerni za družine, sploh pa ne za otroke, je opozoril Kuljanac.

Da dobivajo veliko pobud ljudi, ki jih je strah izgube doma oz. deložacije, je potrdila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Kot je opozorila, izguba naslova bivanja lahko prinese veliko težav, saj ljudje brez bivališča ne morejo priti do socialnih transferjev.

Kot je pojasnila, bodo v pogovorih z notranjim ministrstvom vztrajali pri tem, da se zagotovi, da bodo te osebe imele nekje naslov - trenutno ga lahko imajo na centru za socialno delo ali na občini - in da so vsi zavarovani. V kratkem bodo sicer povabili vse članice brezdomske mreže na sestanek ter skupna priporočila nato naslovili na pristojne državne organe.

Zavetišča služijo samo "gašenju požara"

Glede socialnega vključevanja brezdomcev je Kuljanac opozoril na neizkoriščen potencial socialnega podjetništva, hkrati pa je poudaril, da je predpogoj za dodatne aktivnosti na tem področju varna nastanitev. Zavetišča, ki še prevladujejo pri nas, namreč služijo samo "gašenju požara".

Direktorica javnega zavoda Socio Suzi Kvas je izpostavila problem povratnikov in s tem povezane potrebe po financiranju novih programov, s katerimi bi lahko spremljali brezdomne osebe, ki brez rednega spremljanja lahko kaj hitro ponovno zapadejo v težave.

Vir: Uredništvo/STA

Komentari 0

Poštujte kućna pravila

Budi prvi koji će komentirati.