VLADA ZAOSTRUJE POGOJE ZA TUJCE: Ena ključnih sprememb se nanaša na združevanje družin

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Na združitev z družino bi morali čakati tri leta

Ena ključnih sprememb se nanaša na pravico do združitve družine za državljane tretjih držav. Po veljavni ureditvi lahko tujec to pravico uveljavlja po enem letu zakonitega prebivanja v Sloveniji, predlog novele pa to obdobje podaljšuje na tri leta.

Kot so po seji vlade prek vladnega urada za komuniciranje sporočili z ministrstva za notranje zadeve in javno upravo, bi triletno zakonito prebivanje postalo pogoj za združitev družine tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito v Sloveniji. Izjema bi veljala za mladoletnike brez spremstva.

Zahtevana sredstva za preživljanje bi se podvojila

Predlog prinaša tudi občutno zvišanje splošnega pogoja zadostnih sredstev za preživljanje, ki ga je treba izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za prebivanje državljana tretje države oziroma potrdila o prijavi prebivanja državljana Evropske unije.

Trenutno je ta pogoj vezan na osnovni znesek minimalnega dohodka, ki od 1. aprila letos znaša 507,43 evra. Po predlagani spremembi bi se zahtevani znesek podvojil in bi znašal 1.014,86 evra.

V predhodnem vladnem gradivu je bila sicer predvidena nekoliko milejša rešitev, po kateri bi se zahtevani znesek zvišal na 1,4-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar pomeni 710,40 evra.

Višji finančni pogoji so predvideni tudi pri združevanju družinskih članov. Na ministrstvu pojasnjujejo, da bi se zahtevana sredstva še naprej izračunavala na podlagi meril oziroma ponderjev, določenih v zakonodaji o socialnovarstvenih prejemkih.

"Ta sredstva se še vedno določi v skladu z merili (ponderji) za določitev višine minimalnega dohodka, kot jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Kot vrednost osnovnega merila (ponderja) 1 pa se ne upošteva več višina osnovnega zneska minimalnega dohodka, temveč dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka," so zapisali na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

Strožje zahteve glede znanja slovenščine

Med pomembnejšimi novostmi je tudi zvišanje zahtevane ravni znanja slovenskega jezika za tujce.

Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine bi morali po novem izkazati znanje slovenščine na osnovni ravni A2, medtem ko trenutno zadostuje preživetvena raven.

Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje pa bi se zahtevana raven zvišala z dosedanje A2 na sporazumevalno raven B1.

Tečaji slovenščine ne bi bili več povsem brezplačni

Predlagana novela posega tudi v financiranje programov učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe za tujce, ki niso državljani Evropske unije.

Ti programi po novem ne bi bili več v celoti brezplačni, saj bi država sofinancirala le še 60 odstotkov njihove cene.

"S tem se pričakuje povečanje odgovornosti tujca do redne udeležbe v programu," so predlagano spremembo utemeljili na ministrstvu.

Poleg tega bi odpravili možnost enkratnega brezplačnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika, prav tako pa država teh preizkusov ne bi več financirala iz proračuna.

"Sredstva, ki so bila do zdaj namenjena za ta namen, se bodo preusmerila v zagotavljanje programov učenja slovenskega jezika," so pojasnili pristojni.

Za nekatere spremembe predvideno prehodno obdobje

Pri uvajanju strožjih jezikovnih pogojev predlog predvideva tudi prehodna obdobja.

Določbe, ki zvišujejo zahtevano raven znanja slovenskega jezika, bi se začele uporabljati 12 mesecev pozneje.

Prav tako bi tujcem, ki že imajo izdano potrdilo o udeležbi v brezplačnih programih učenja slovenščine in preizkusih znanja, omogočili, da pridobljene pravice izkoristijo v 12 mesecih od uveljavitve zakona.

Spremembe tudi pri zaposlovanju tujcev

Predlog novele posega še na področje zaposlovanja državljanov tretjih držav.

Spreminja ureditev odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ter zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih.

Ta postopek bi prenesli v zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, pristojnost za njegovo izvajanje pa bi z upravnih enot prenesli na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

"S tem se bo postopke pospešilo in razbremenilo delo upravnih enot," pričakujejo na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.

Predlog ureja tudi izdajanje dovoljenj za stalno prebivanje repatriiranim osebam. Nanaša se na posameznike, ki jim je bila na podlagi zakona o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja izdana pravnomočna odločba o priznanju statusa repatriirane osebe oziroma pravice do repatriacije.

Predlagane spremembe sprožile številne kritike

Predlagana zaostritev zakonodaje je že med javno obravnavo naletela na ostre odzive sindikatov in nevladnih organizacij.

Ti opozarjajo, da bi lahko spremembe pomenile poskus izgona družin tujih delavcev in otežile oziroma onemogočile njihovo vključevanje v slovensko družbo.

Zaskrbljenost je izrazil tudi del gospodarstva, kjer se bojijo, da bi zaradi strožjih pogojev Slovenija postala manj privlačna za tuje delavce.