Vlada v kratkem o učinkih pokojninske reforme

Ministrica sicer še ni želela govoriti o podrobnostih poročila. Dejala je le: "Številke so jasne že dlje časa."

Generalni direktor direktorata za pravice iz dela na ministrstvu Peter Pogačar je v pogovoru za STA že v začetku marca dejal, da bo poročilo o učinkih pokojninske reforme vsebovalo podatke na področju ključnih ciljev, ki so si jih zadali in se nanašajo na dolžino pokojninske dobe, dejansko upokojitveno starost, število novih upokojencev in višino pokojnine.

"Že zdaj pa je mogoče reči, da pokojninska reforma daje učinke," je dejal takrat. Tudi državni sekretar na ministrstvu Dejan Levanič je na obravnavi pristojnih odborov DZ minuli teden zatrdil, da ocena učinkov pokojninske reforme "ta trenutek kaže sigurno neke pozitivne, kratkoročne učinke".

Na podlagi podatkov iz poročila bodo po napovedi Pogačarja začeli pripravljati belo knjigo na področju pokojninskega zavarovanja, ki bo podlaga za razpravo o pokojninskem sistemu po letu 2020.

Ob tem je Pogačar takrat spomnil, da so reformo iz leta 2012 sprejeli v soglasju s socialnimi partnerji in je nekoliko milejša, kot bi lahko bila. "Vsak kompromis ima svojo ceno in zato učinki zagotovo ne bodo takšni, kot bi bili, če bi sledili prvotnemu predlogu vlade," je opozoril.

Dodal je, da z njo niti niso nameravali načrtovati učinkov za čas po letu 2020. Tudi zato bo najpozneje v letu 2019 ali 2020 neizogibna nova reforma, "če želimo še naprej zagotavljati stabilnost sistema in dostojne pokojnine", je napovedal. Predloga nove reforme v skladu z vladnimi napovedmi zagotovo ni pričakovati letos.

Pokojninska reforma, ki jo predstavlja zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in je zaostrila upokojitvene pogoje, je začela veljati 1. januarja 2013.