Veber z vodji poslanskih skupin danes o nadaljnjem delu DZ

Dilema, ali razpust DZ kakorkoli vpliva na njegovo dejavnost in pooblastila, je nastala zato, ker tega vprašanja podrobneje ne urejata ne ustava ne poslovnik DZ.

Leta 2011, ko je ravno tako zaradi predčasnih volitev prišlo do razpusta parlamenta, so poslanske skupine sprejele dogovor o delu DZ v času razpusta. DZ je takrat odločal le o nujnih zadevah na izrednih sejah. Vendar pa se je kasneje o tem vprašanju izreklo ustavno sodišče, ko je na zahtevo DS presojalo ustavnost petih zakonov, ki jih je DZ po odložilnem vetu ponovno potrdil že po razpustu. Ustavno sodišče je opozorilo, da DZ ohrani svoj mandat vse do konstituiranja novega DZ.

"Na podlagi odločbe ustavnega sodišča je nedvomno ugotovljeno, da ni druge spremembe, kot da se nam skrajša mandat," je dejal Veber.

V četrtek opolnoči se tudi izteče rok, v katerem lahko poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja. Če predloga ne bo, je pričakovati, da se bo DZ s tem seznanil že v petek. Tedaj bo začel teči 48-urni rok, v katerem lahko 10 poslancev ali poslanska skupina DZ predlagajo sklep za morebitni tretji krog volitev mandatarja. Če tega predloga ni, se DZ po preteku tega časa seznani s tem, da predloga za novega mandatarja ni. Novega mandatarja bi sicer po nekaterih napovedih danes utegnil predlagati Ivan Vogrin s podpisi 10 poslancev.