Varuh človekovih pravic obsoja vse oblike javnega izražanja sovraštva in nestrpnosti

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, je namreč varuh v zadnjih dneh prejel nekaj novinarskih vprašanj v zvezi s transparentom na demonstracijah v Ljubljani, ki je imel napis Politiki marš v Barbara rov. Tudi ta napis pri varuhu ocenjujejo kot obliko javnega izražanja sovraštva in nestrpnosti.

Kdo spodbuja sovraštvo?

Glede ukrepanja zoper avtorja ali avtorje napisa pojasnjujejo, da je "trenutno praktično edina možnost" pregon zaradi kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ovadbo zaradi suma storitve tega kaznivega dejanja lahko vloži vsakdo na policijo ali tožilstvo, a na podlagi dosedanje sodne prakse ni veliko možnosti za pregon avtorja ali avtorjev napisa, dodajajo.

Sporočilo namreč mora biti usmerjeno proti določeni skupini, ki si deli skupne osebne okoliščine. "Dvomimo, da politiki predstavljajo skupino, ki je varovana z omenjeno določbo kazenskega zakonika. Če pa napisi vsebujejo grožnje posameznikom, tudi politikom, gre lahko za kaznivo dejanje grožnje," pojasnjujejo. V tem primeru se storilec preganja na zasebno tožbo oziroma predlog, ki ga lahko poda le oškodovanec sam.

Varuh ne obravnava novinarjev in medijev

Posebno vprašanje pa je ravnanje novinarjev, ki poročajo o za javnost zanimivih dogodkih, poudarjajo v uradu. Pri poročanju se postavlja predvsem vprašanje, ali ravnajo strokovno in v skladu z načeli etičnega kodeksa novinarjev.

Glede ukrepanja varuha so spomnili, da na podlagi ustave in zakona o varuhu človekovih pravic varuh ni pristojen za obravnavo posameznih novinarjev in medijev, ki sodijo med osebe zasebnega prava. Varuh tudi sicer praviloma ne ocenjuje posameznih prispevkov, saj bi se to lahko razumelo kot poseg v svobodo izražanja in avtonomijo medijev, so še sporočili.

Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je sicer nedavno zavrnilo kazensko ovadbo, ki jo je vložila mariborska občina zaradi domnevnega javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti med protesti. Druga tožilstva pa v tem trenutku ne obravnavajo ovadb v zvezi z domnevno sovražnim govorom v času protestov.

Policija pa je prejela prijave posameznikov in tudi sama zaznala posamezne primere domnevnega sovražnega govora, v nadaljevanju pa bo proučila, ali obstajajo znaki uradno pregonljivih kaznivih dejanj in se tudi posvetovala z državnim tožilstvom.

Več iz rubrike Družba:

Milijoni ljudi že vstopili v leto 2013

Prihod novega leta bodo proslavili tudi v zaporih

Internetna televizija počasi dohiteva kabelsko televizijo