Naslovnica/V LGBT-skupnosti razočarani nad osnutkom koalicijske pogodbe
Regional2 min čitanja

V LGBT-skupnosti razočarani nad osnutkom koalicijske pogodbe

V Civilno-družbeni iniciativi Volitve 2014 - LGBT so razočarani nad osnutkom koalicijske pogodbe, ki se niti z besedo ne dotika vprašanja pravic LGBT-oseb, opozarja aktivistka Barbara Rajgelj s fakultete za družbene vede. Aktivist Roman Kuhar dodaja, da bi bilo za zagotovitev njihovih pravic treba le upoštevati ustavo in odločbe ustavnega sodišča.

V LGBT-skupnosti razočarani nad osnutkom koalicijske pogodbe
FOTOGRAFIJA

Rajgljeva je na današnji novinarski konferenci poudarila, da sta največja parlamentarna stranka SMC in njen predsednik Miro Cerar pred volitvami izrazila podporo pravicam LGBT-skupnosti. Zato so v iniciativi pričakovali, da bo spoštovanje človekovih pravic začrtano že v koalicijski pogodbi, je dejala.

Po sredini odločitvi NSi za opozicijski status po besedah Rajgljeve ni nobenega razloga več, da levosredinska vlada tega vprašanja ne bi umestila med svoje vrednote. Za nedopustne pa je ocenila umestitve vprašanja pravic LGBT med ideološka vprašanja. "Človekove pravice so stvar demokratične, odprte in evropsko usmerjene družbe," je prepričana.

Vse parlamentarne stranke, zlasti pa podpisnike predvolilne zaveze o podpori pravicam LGBT-oseb, torej SD, ZaAB in ZL, zato Rajgljeva poziva, da "naredijo vse, da se v prihajajočem mandatu odpravi sistemska diskriminacija LGBT-oseb". Obenem pričakuje, da bodo te stranke zavrnile sodelovanje v koaliciji, ki bi temeljila na kršitvah pravic katere koli družbene manjšine.

Aktivist Kuhar je dodal, da bi bilo za oblikovanje primerne zakonodaje zgolj treba spoštovati ustavo in upoštevati odločbe ustavnega sodišča. Naloga prihodnje vlade namreč ni le v ohranjanju pravic tistih, ki jih že imajo, pač pa tudi v zagotavljanju pravic tistih, ki bi jih po ustavi morale imeti, pa jih nimajo, je poudaril. Slovenija je namreč v minulih letih na tem področju v primerjavi z evropskimi državami po njegovih besedah nazadovala.

Hočejo rešitve konkretnih težav

Ob tem je izpostavil, da zahteve po sprejetju prenovljene zakonodaje niso želje nekaterih aktivistov ali "romantične ideološke želje istospolnih parov", pač pa gre pri njih za reševanje zelo konkretnih potencialnih težav, ki lahko denimo nastanejo v primeru razpada zveze ali v primeru smrti koga od partnerjev.

Ravno z vprašanjem dedovanja pa sta povezani tudi dve odločbi ustavnega sodišča, in sicer iz let 2009 in 2013. V obeh primerih je ustavno sodišče DZ naložilo, da zakonodajo v šestih mesecih spremeni, a se to ni zgodilo. Zato se Kuhar sprašuje, ali LGBT-osebe glede na neupoštevanje ustavnih odločb morebiti niso "novi izbrisani".

Vir: Uredništvo/STA

Komentari 0

Poštujte kućna pravila

Budi prvi koji će komentirati.