V kratkem bo že znan obris nove koalicije

Cerar je v petek končal prvi krog pogovorov za sestavo nove koalicije, iz katerih je izključena le SDS. Označil jih je za dobre in konstruktivne, po katerih ni izgubil upanja za široko koalicijo. Kot je pojasnil, je šlo še za bolj spoznavna srečanja s predstavniki DeSUS, ZL, ZaAB, NSi in SD. Do začetka tedna naj bi si izmenjali pisna gradiva, predvidoma v torek pa sledijo bolj vsebinski pogovori.

Ključno bo usklajevanje programov

V četrtek je Cerar dejal, da je prezgodaj govoriti o tem, kdo bo v koaliciji in kdo ne. Kljub temu pa je že jasno, katere stranke imajo bolj odprto pot. Pri sestavljanju koalicije bo namreč ključno tudi vprašanje, kako povezati in uskladiti sicer programsko različne stranke.

Jasno je že, da v koaliciji verjetno ne bo ZL, ker se v številnih programskih točkah razlikujejo s SMC, najbolj v stališčih glede privatizacije. Se pa v koaliciji bolj vidi DeSUS, tretja najmočnejša stranka v novem mandatu. Predsednik te stranke Karl Erjavec ocenjuje, da bi lahko s SMC našli pot do dogovora, a da bodo potrebni še dodatni sestanki.

V NSi od Cerarja želijo, da se opredeli do njihovega akcijskega načrta. Na tej podlagi se bodo lahko odločali o morebitnem vstopu v koalicijo, je povedala predsednica te stranke Ljudmila Novak.

Predsedujoči SD Dejan Židan je v petek po pogovoru s SMC dejal, si vsi skupaj želijo uspešen boj proti korupciji in za pravno državo, za obe stranki je pomembna tudi stabilizacija zdravstvenega sistema, medtem ko je v nekaterih drugih točkah še potrebno usklajevanje.

Predsednica ZaAB Alenka Bratušek je po prvem srečanju s Cerarjem dejala, da se o programu niso pogovarjali skoraj nič, a ocenjuje, da sta programa ZaAB in SMC najbolj kompatibilna.

Del pogajanj med njima je, kot kaže, tudi iskanje primernega kandidata za evropskega komisarja. Čeprav je premierka v odhodu Bratuškova želela, da aktualna vlada sama odloči glede predloga ali celo treh predlogov, ki bi jih poslali v Bruselj, so se njeni vladni partnerji zavzeli za to, da se o tem posvetuje z zmagovalcem volitev v DZ, Cerarjem. Cerar je po četrtkovem srečanju z Bratuškovo pojasnil, da se o tem nista pogovarjala. Kdaj se bosta usklajevala, še ni znano.

Novoizvoljeni poslanci bodo v petek potrdili mandate in izvolili prvega med njimi

Najverjetnejši novi mandatar se namerava do ustanovne seje DZ s potencialnimi vladnimi partnericami dogovoriti tudi glede novega predsednika DZ. To bo že eden prvih znakov glede sestave nove koalicije. Prvak DeSUS Karl Erjavec je že izrazil pričakovanje, da bi DeSUS pripadlo mesto predsednika DZ, ki po tradiciji pripada drugi največji koalicijski stranki.

Že v ponedeljek se bodo pri dosedanjem predsedniku DZ Janku Vebru sestali začasni vodje novih poslanskih skupin. Na srečanju bodo določili predlog dnevnega reda ustanovne seje, sedežni red poslancev v parlamentarni dvorani, poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njeni sestavi.

V prihodnjem sklicu DZ bo v poslanskih klopeh sedelo 64 novih poslancev. V DZ bodo zanje pred ustanovno sejo pripravili informativni seminar. Spoznali bodo tudi delovanje konferenčnega sistema in glasovalnih naprav v veliki dvorani DZ, ki jih bodo lahko preizkusili.

Na petkovi ustanovni seji bodo poslanci najprej oblikovali mandatno-volilno komisijo, ki bo nato na podlagi poročila o izidu volitev pripravila predlog za potrditev poslanskih mandatov.

O tem nato odloča DZ, in sicer skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. Pred ustanovno sejo sicer ostaja odprto vprašanje, kako bo s potrditvijo mandata predsednika SDS Janeza Janše, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi zadeve Patria. Novi sklic DZ nastopi mandat, če je potrjena več kot polovica mandatov novih poslancev.

Poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvolijo tudi novega predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju z večino glasov vseh poslancev.

Novoizvoljene poslance bo predvidoma nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor.

Vlado v odhodu čaka še razprava glede poprave sklepa o zamrznitvi privatizacije

Aktualni vladni partnerji medtem nadaljujejo svoje delo. Tako bodo v ponedeljek nadaljevali pogovore glede sklepa, po katerem se privatizacijski postopki, ki tečejo, ne smejo dokončno končati in novi ne začeti. To temo so načeli že v četrtek pred sejo vlade. Kot je po seji pojasnila Bratuškova, je Slovenski državni holding (SDH) zaprosila za pisno zagotovilo, da pri privatizaciji ni sumov kaznivih dejanj.

Nadzorni svet SDH je, potem ko je pridobil pravni mnenji, ocenil, da je omenjeni sklep, ki ga je vlada sprejela v začetku meseca, nezakonit, zato je vladi predlagal, da ga popravi oz. dopolni. Nekateri so pričakovali, da bo vlada o tem odločala že na četrtkovi seji, a se to ni zgodilo.