V Italiji razkrinkali prevaro, kaj pa pri nas?

V prispevku je novinar Matteo Viviani dokazal, da izdelek ne deluje tako, kot je to navedeno v oglasu. Smart Pen naj bi, v primeru praske na avtomobilu to lahko prekril z enim potegom. Novinar je izdelek kupil in ga skladno z navedenimi navodili tudi preizkušal. Zgodilo se ni nič, praske na karoseriji so ostale popolnoma enake.

V ozadju naj bi se skrivala oglaševalska prevara, zmontirana v programu za obdelovanje videoposnetkov, v oddaji Le Iene so pokazali, kako takšna montaža poteka. Za potrditev svoje teze računalniškega odstranjevanja prask na videu so uporabili celo banano, ki je v primeru spretnega programerja lahko prav tako sredstvo za odstranjevanje prask.

Omenjeni izdelek se prodaja tudi v Sloveniji. Oglase lahko vidimo na nacionalni televiziji, izdelek trži podjetje BCTV, d. o. o., s sedežem v Luciji. Družba ima prek svoje spletne strani razširjeno prodajo različnih izdelkov, sodeč po javno dostopnih podatkih poslujejo precej uspešno. Leta 2012 so imeli preko 900 tisoč evrov prometa in dobrih 50 tisoč evrov dobička, v lanskem letu pa že preko dva milijona evrov prometa in več kot 170.000 evrov dobička. Zastopnik podjetja je Sergio Bragato, ki je tudi eden od treh ustanoviteljev, po podatkih poslovnega družbenega omrežja LinkedIn gre za poslovneža iz Pordenona.

Na družbo smo poslali nekaj vprašanj, od tega, ali so se že srečali s pritožbami glede omenjenega izdelka, do tega, kako ga tržijo v Sloveniji in kako odgovarjajo na navedbe iz oddaje Le Iene, da naj bi šlo za lažno oglaševanje, kot je razvidno iz prispevka italijanskega novinarja. V družbi si pred novinarskimi vprašanji ne zatiskajo oči, vendar so nam odgovorili, da bomo morali na odgovore počakati.

Na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je leta 2011 pod svoje okrilje prevzelo Urad za varstvo potrošnikov (ta se sedaj imenuje Javna služba za svetovanje potrošnikom) pravijo, da glede navedenega proizvoda niso prejeli nikakršnih pritožb, ki bi se nanašala na prakso zavajajočega oglaševanja.

Zakon za primere zavajajočega oglaševanja sicer predvideva kazni od 3.000 do 40.000 evrov, saj se zavajajoče oglaševanje šteje kot zavajajoča poslovna praksa. "Poslovna praksa se šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična, pa tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov (glede obstoja ali narave izdelka, glede glavnih značilnosti izdelka, cene ali določene cenovne ugodnosti, glede potrebe po storitvi, nadomestnem delu, zamenjavi ali popravilu ipd.), ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Za odločanje o tem, ali gre v določenem primeru za zavajajoče oglaševanje oziroma zavajajočo poslovno prakso, je pristojen Tržni inšpektorat RS, ki je pri izvajanju nadzora neodvisen in samostojen. V primeru ugotovljenih kršitev lahko Tržni inšpektorat podjetje denarno kaznuje in mu prepove opravljanje dejavnosti do odprave kršitev," so nam pojasnili na ministrstvu.