Lokalnih volitev se je v zgodovini praviloma udeleževalo manj volivcev kot volitev v državni zbor in predsedniških volitev. Doslej se je lokalnih volitev udeleževal približno enak del volilnega telesa, okrog 60 odstotkov. Izjema so bile lokalne volitve leta 2002, ki so potekale hkrati s predsedniškimi, zato je bila udeležba skoraj za četrtino višja kot sicer.
Predsednica uprave Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana Božič Maroltova bi sicer na lokalnih volitvah pričakovala višjo udeležbo kot na državnozborskih, saj te veliko bolj neposredno zadevajo ljudi. Kot pravi, so državnozborske volitve v primerjavi z lokalnimi to, kar so evropske v primerjavi z državnozborskimi. Zato je presenečena, da so ljudje tudi na lokalni ravni "dvignili roke".
Volilna udeležba letos zelo nizka
V letošnjem prvem krogu lokalnih volitev je bilo namreč število volivcev, ki so se jih udeležili, precej manjše kot na dosedanjih. Na volišča jih je prišlo le 45,2 odstotka, kar je najmanj doslej. Še manj volivcev se je volitev udeležilo v mestnih občinah, le 39,4 odstotka. Sicer pa je bila volilna udeležba v mestnih občinah vedno nižja kot v drugih občinah.
Raziskovalcev javnega mnenja tako nizka udeležba na tokratnih volitvah ni presenetila. Po mnenju Božič Maroltove je glavni razlog, da so bile to že tretje volitve letos. Poleg tega pa so po njenem mnenju volivci iz predhodno objavljenih javnomnenjskih raziskav videli, kdo bodo zmagovalci. Volivci kandidatov, ki so bili daleč zadaj, so tako obupali, volivci zmagovalcev pa prav tako niso prišli na volišča.
Politična apatija vse večja
Poleg tega raziskovalci javnega mnenja že vrsto let ugotavljajo tudi politično apatijo, saj ljudje izgubljajo upanje, da lahko še vplivajo na spremembe. Pričakovanja ljudi so namreč večja od tega, kar potem od politikov dejansko dobijo, pravi Božič Maroltova.
Glede na podatke iz preteklih let je pričakovati, da se bo drugega kroga volitev, v katerem bodo volili župane v 54 občinah, udeležilo še manj volivcev. V drugem krogu je bila namreč na dosedanjih lokalnih volitvah udeležba praviloma precej nižja.
Manjša udeležba zaradi manj kandidatov
Razlog za nižjo udeležbo v drugem krogu Božič Maroltova pripisuje temu, da večina kandidatov, ki so se pomerili v prvem krogu, v drugem odpade. Volivci, ki si jih dva kandidata v drugem krogu na novo pridobita, pa so po njenih besedah redki. A dodaja, da se tega ne da posplošiti na vse občine.
Volitve Udeležba v 1. krogu Udeležba v 2. krogu -------------------------------------------------------------------------------------------- 1994 61,10 % 50,10 % 1998 58,27 % 51,64 % 2002 72,08 % 67,18 % 2006 58,22 % 53,16 % 2010 58,98 % 48,81 % 2014 45,23 %
Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.