V času krize se ženske težje odločijo za iskanje pomoči zaradi nasilja

Število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini se zmanjšuje

Pred ponedeljkovim mednarodnim dnevom boja proti nasilju nad ženskami v več nevladnih organizacijah opozarjajo, da je tovrstno nasilje pri nas še vedno močno prisotno. Po eni od raziskav v Sloveniji vsaka četrta ženska od dopolnjenega 15. leta starosti doživi kakšno od oblik fizičnega nasilja, psihično nasilje pa vsaka druga ženska, je za STA dejala Veseličeva iz Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja.

Policija je v letošnjem prvem polletju obravnavala 783 kaznivih dejanj nasilja v družini, v 721 obravnavanih primerih je bila žrtev ženska. Po podatkih policije se sicer tako število vseh obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini kot število tovrstnih dejanj, v katerih je žrtev ženska, v zadnjih letih zmanjšuje. Leta 2009 so obravnavali 2252 kaznivih dejanj nasilja v družini, v katerih je bila žrtev ženska, v minulem letu pa 1568, so na policiji pojasnili za STA.

Za boj proti nasilju nad ženskami po besedah Veseličeve niso potrebne velike spremembe slovenske zakonodaje, saj je ta kakovostna, težave pa se pojavijo pri njenem izvajanju. Veseličeva ob tem tudi pravi, da klima v naši družbi slabi položaj žensk ter tako ohranja in spodbuja problem nasilja nad njimi. Ob tem je omenila predlog za skrajšanje porodniškega dopusta in slabitev sistema institucionalnega varstva otrok, zaradi česar so ženske v bistveno slabšem položaju na trgu delovne sile.

V medijih odmevajo predvsem primeri hudega nasilja, ki privedejo tudi do smrtnih žrtev. Rotarjeva je na vprašanje, ali primeri, kot je bilo junijsko streljanje pred vrtcem na Rodici, kjer je moški ustrelil svojo ženo in nato še sebe, povečujejo občutljivost družbe za nasilje nad ženskami, odgovorila, da se občutljivost poveča neposredno ob samem nasilnem dogodku, vendar kmalu upade zaradi drugih dejavnikov, ki smo jim izpostavljeni. Brezposelnost, brezizhodnost, revščina so po njenih besedah dejavniki, ki občutljivost družbe za nasilje nad ženskami zmanjšujejo, saj se oseba s praznim želodcem ukvarja s tem, kako ga bo nasitila, in je nasilje nekje drugje ne zanima preveč.

Veseličeva pa kljub omenjenim težavam in klimi v družbi nasprotno ocenjuje, da je občutljivost ljudi za problem nasilja vse večja. Kot pojasnjuje, vedno več ljudi kliče in prosi za posredovanje v primerih nasilja, ki so jih opazili v svoji okolici. "Ljudje vedno bolj razumejo, da je nasilje vendarle nekaj nesprejemljivega in neopravičljivega," je dejala.

Ženske pomoč najpogosteje poiščejo v skrajnih primerih

Veseličeva kot problem pri žrtvah nasilja izpostavlja gmotno stisko. Močnejši občutek, da nimajo izbire, ter da same sebe in svojih otrok ne bodo mogle preživeti, jih zadržuje v nasilnem odnosu, ugotavlja.

Po njenih besedah se ženske po pomoč najpogosteje zatečejo "v akutnih primerih, ko imajo občutek, da bo konec, če ne bodo ukrepale". Prav tako se za pomoč odločijo, ko ugotovijo, da ima nasilje, ki ga doživljajo, že zelo hude posledice za otroke, ali pa ko povzročitelj postane nasilen do otrok.

Rotarjeva ob tem pojasnjuje, da nekatere ženske nasilje trpijo tudi 20 let in več, preden se opogumijo in poiščejo pomoč. Psihičnega nasilja, ki je ponavadi predhodnik fizičnega nasilja, ženske po njenih besedah ne prepoznavajo in krivdo za nasilna dejanja partnerjev iščejo pri sebi.

Kot pravi Rotarjeva, je pomembno tudi, da da ženska partnerju jasno vedeti, da ne dovoli nasilja nad sabo ali otroki. Svoje stališče pa lahko podkrepi tudi s prijavo na policiji, obiskom na centru za socialno delo ali v nevladni organizaciji, kjer naj spregovori o preživetem nasilju. "Sram in strah ženske pogosto odvračata od takih dejanj, vendar so za prekinitev nasilja nujno potrebne," poudarja Rotarjeva.

V parku Zvezda prireditev v podporo ratifikaciji konvencije proti nasilju

Osrednji dogodek ob letošnjem mednarodnem dnevu bo prireditev, ki jo v podporo ratifikaciji konvencije Sveta Evrope proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini v ponedeljek v ljubljanskem parku Zvezda pripravljajo Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Pravno-informacijski center in Mestna občina Ljubljana. S svojim podpisom bo podporo ratifikaciji v parku izrazila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Ženska svetovalnica je že v soboto postavila stojnice za promocijo boja proti nasilju v enem od ljubljanskih nakupovalnih središč, kjer se je tako imenovani Ekipi za nenasilje nad ženskami s podpisom simbolično pridružil tudi predsednik republike Borut Pahor. Stojnice sta v soboto obiskala tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in ljubljanski župan Zoran Janković.

S ponedeljkovim mednarodnim dnevom se sicer začenjajo dnevi akcij proti nasilju nad ženskami, ki trajajo do 10. decembra, dneva človekovih pravic. Več nevladnih organizacij v tem obdobju pripravlja promocijske dogodke, s katerimi želijo osveščati ljudi o problemu nasilja nad ženskami.