TRTE SO TRPELE, A GROZDJE JE OSTALO ZDRAVO: Primorski vinarji pričakujejo dobra vina

Največji pečat sta pustila dolgotrajna suša in vročinski stres. Visoke temperature so povečale izhlapevanje vode, trte so ponekod prešle v prisilno dozorevanje, posledica pa so bili manjši pridelki in slabši izpleni. Avgustovski dež je nekaterim poznejšim sortam še pomagal, za zgodnje pa je prišel prepozno.

V Istri močno prizadet predvsem refošk

Maja Koren Ivančič iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki pokriva vinogradništvo v slovenski Istri in na Krasu, pojasnjuje, da se je v koprskem okolišu pred prvim obilnejšim dežjem suša zelo poznala. Vinogradi v boljši kondiciji so si po padavinah deloma opomogli, nekoliko se je popravilo tudi stanje malvazije.

Več težav je imel refošk.

"Refošk se zelo težko regenerira, ko ga suša močno prizadene," je pojasnila. Največ škode je bilo v mlajših in slabše ukoreninjenih vinogradih ter na legah, kjer so bile posledice suše in vročine izrazitejše. Pri posameznih vinogradih refoška je lahko izpad po njeni oceni dosegel tudi okoli 80 odstotkov, vendar poudarja, da so bile razlike med vinogradi letos izjemno velike.

Bolje so jo odnesli vinogradi v nižjih legah in dolinah, medtem ko so bili vinogradi na pobočjih in lapornatih tleh praviloma bolj izpostavljeni pomanjkanju vode.

Težava ni bila samo v količini grozdja. Tudi tam, kjer je bilo na trtah na pogled dovolj grozdov, je bilo zaradi pomanjkanja vode v jagodah manj soka in posledično slabši izplen.

Med sortami, ki so razmere nekoliko bolje prenesle, pa omenja muškat in malvazijo.

Podobno tudi na Krasu

Tudi kraški vinogradi se suši niso izognili. Ker je tam refošk ključna sorta za pridelavo terana, so posledice visokih temperatur in ožigov pomembne tudi za ta okoliš.

Po besedah Koren Ivančič se je suša na Krasu močno poznala, med najbolj prizadetimi pa je bil tudi tu refošk. Tudi tam letos ni bilo padavin, ki bi v ključnem delu poletja občutneje omilile pomanjkanje vode.

V Vipavski dolini okoli 40 odstotkov manjši pridelek

Precejšen izpad ocenjujejo tudi v Vipavski dolini. Mojca Mavrič Štrukelj iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, ki podrobneje spremlja Vipavsko dolino in Goriška brda, ocenjuje, da je ob upoštevanju manjšega pridelka in slabših izplenov mogoče govoriti o približno 40-odstotnem izpadu.

Poleg suše in vročine je del Vipavske doline prizadela tudi pozeba, lokalno je bilo nekaj toče, vendar sta bila za celotno območje daleč najpomembnejša dejavnika sušni in vročinski stres.

Tudi tu so jo bolje odnesli nižinski vinogradi z globljimi in z organsko snovjo bogatejšimi tlemi. Na dvignjenih, terasiranih in bolj lapornatih legah je bila slika slabša.

V Brdih ponekod še večji izpadi

Podobno velja za Goriška brda, kjer bi bili lahko izpadi na koncu ponekod celo večji kot v Vipavski dolini. Pomemben razlog je struktura vinogradov: v Brdih je po navedbah sogovornice približno 80 odstotkov vinogradov na terasah, v Vipavski dolini pa okoli 60 odstotkov.

Med najbolj prizadetimi so bile zgodnje sorte – skupina pinotov, chardonnay in sauvignon. Te so dozorele oziroma bile potrgane še pred obilnejšim dežjem, ki je pozneje nekoliko izboljšal razmere za srednje pozne in pozne sorte.

"En bolj izdaten dež konec julija bi sliko zelo spremenil, tudi pri zgodnjih sortah. Tisti je bil res krvavo potreben, pa ga ni bilo," je razmere opisala Mavrič Štrukelj.

Med sortami, ki so sušo bolje prenesle, izpostavlja predvsem rebulo in malvazijo, razmeroma dobro pa so se obnesle tudi nekatere lokalne sorte, kot sta pinela in zelen.

Grozdja manj, toda zdravstveno stanje dobro

Kljub manjšemu pridelku letošnja letina nima samo negativne plati. Zaradi suhega vremena je bilo manj težav s klasičnimi boleznimi vinske trte in gnitjem. Če izvzamemo ožige zaradi dolgotrajnih visokih temperatur, je bilo grozdje po oceni strokovnjakov večinoma zdravo.

Zato manjša količina še ne pomeni tudi slabše kakovosti prihodnjega vina.

"Mislim, da bomo z vinom vsi zadovoljni, razen da ga ne bo toliko, kot bi ga lahko bilo," ocenjuje Mavrič Štrukelj. Zaradi zelo zgodnje trgatve pričakuje tudi, da bodo letošnja vina do martinovega že precej razvita.

Manj pridelka pomeni tudi manj denarja za naložbe

Dolgotrajnejši problem za vinogradnike pa je finančni. Ena slabša letina sama po sebi večine kmetij ne ogrozi, toda zaporedna leta z ekstremnimi vremenskimi razmerami zmanjšujejo sredstva, ki bi jih lahko vinogradniki namenili posodobitvam, še opozarja strokovnjakinja.

Ob manjšem pridelku tako zmanjka denarja za protitočne mreže, novo opremo, stroje in druge naložbe, zaradi česar se investicije prestavljajo v prihodnja leta.

Leto 2026 bo zato na Primorskem očitno ostalo zapisano kot količinsko skromnejše in vremensko zahtevno leto. Toda iz zdravega grozdja, ki je kljub vročini in pomanjkanju vode dozorelo, strokovnjaki pričakujejo dobra vina.