Toča pozimi?

"Neurja s točo ali sodro ponavadi nastajajo v toplotnih in frontalnih nevihtah, ker imajo te nevihte dovolj močan vzgornik. Lahko pa tudi v vremenskih situacijah pozimi, v katerih prodira mrzel polarni zrak od severa ali severozahoda in vlada neobstojno viharno vreme," opisuje Tadej Marolt z vremenskega portala Ciklon in dodaja, da je sicer pojav toče pozimi redek, se pa v redkih pogojih lahko ustvari dovolj močan vzgornik, ki povzroči nastajanje toče celo v zimskih ali snežnih nevihtah.

"V zrnih toče je veliko zračnih mehurčkov, včasih tudi ivja, zato niso zrna vedno okrogla. Podobna padavina je tako imenovano babje pšeno, to so belkaste, neprozorne kroglice. Podobna je tudi sodra, ki ima ledeno oblogo, odskakuje od tal in je vmesna oblika med točo in babjim pšenom," pripoveduje Marolt in opozarja, da toče ne smemo zamenjati za ledeni dež. Za razliko od toče, ki že v oblaku prevzame obliko zrn ledu in kot take tudi padejo na tla, ledeni dež pa v oblaku nastane kot sneg, se med padanjem stali in na določeni višini nad tlemi zaradi nizkih temperatur ponovno zamrzne v ledene kristalčke. "Ledeni dež je zelo tipičen zimski pojav, saj mora kot pogoj biti temperatura pri tleh pod lediščem," še pojasnjuje vremenoslovec.

Po podatkih vremenoslovcev se toča v Sloveniji pojavlja vsako leto, vendar je najbolj pogosta pozno spomladi in zgodaj poleti. V tem letnem času so namreč pogosti višinski prodori hladnega zraka, kar pripelje do nestabilnosti ozračja. Tudi statistike pogostosti toče se vodijo v mesecih od maja do septembra, kako pa je z njeno pojavnostjo v zimskih mesecih, smo povprašali na Agenciji za okolje RS, na odgovore pa še čakamo.