Suhozidna gradnja boljša od betona!

Suhogradnja je ljudska ustvarjalnost, arhitektura brez arhitekta, ki se je razvila skozi dolgo zgodovino človeštva, od prazgodovine do danes. Kamniti suhi zid svojo moč in trajnost črpa iz spretnosti polaganja kamnov, tako da je vsak od njih varno učvrščen na svoje mesto. Vsak, ki se poda na potepanje po Istri, lahko opazi, kako je pokrajina prepletena s kamnitimi ograjami, kažetami in kažuni, suhogradnja pa je prisotna tudi v naseljih na dvoriščih in vrtnih zidovih, podpornih škarpah, tlakih in kmetijskih stavbah.

Istrski kmetje so v glavnem uporabljali peščenjak, vendar se struktura kamna razlikuje od vasi do vasi. Potrebno je omeniti, da so suhozidne gradnje bolj vzdržljive od betonskih, saj imajo boljšo drenažo in prepuščajo vodo, s tem pa se ustvari manj sil na gradbeni material.

Četrtkovo predavanje Ede Benčič Mohar o pomenu ohranjanja in oživljanja istrske arhitekturne dediščine je pritegnilo veliko pozornosti, če sodimo po številnem občinstvu, ki je napolnilo izolsko knjižnico. Poleg kratkega dokumentarnega filma o suhogradnji ter istoimenskega priročnika je Moharjeva predstavila še dve publikaciji, ki sta izšli v okviru projekta Revitas. Kot je povedala, so strokovnjaki s področja arhitekture med drugim obnovili − in to s tehniko suhega zidu! − domačijo v Smokvici.

Suhogradnjo kot posebnost bi lahko bolj promovirali in tržili v turistične namene, vendar za zdaj podeželja še vedno ne vidimo kot priložnost za razvoj, ampak kot breme v sodobni družbi.