Spektakularen spust princeske
Po sinočnjem drugem spustu piranske princeske z zvonika cerkve sv. Jurija na Tartinijev trg je očitno, da je Piran dobil novo tradicionalno in turistično privlačno prireditev, ki ji pri nas ni para. Lani si je spusta prve princeske Dore Kovač ogledalo kar kakih 5.000 obiskovalcev, letos pa se očitno mnogi, misleč, da bo zaradi slabega vremena odpovedan, niso odločili za njegov ogled. A sv. Jurij ostaja naklonjen Pirančanom, ki zvesto gojijo legendo o njegovem čudežu.


Čeprav so v soboto nalivi s točo in močnejšim vetrom zajeli pretežni del Slovenije ter je bilo zato tudi na Obali odpovedanih kar nekaj prireditev na prostem, je sv. Jurij za princeskin spust ponovno naredil mali vremenski čudež. Zvečer so namreč iznad Tartinijevega trga izginili temni oblaki in dež je bil odgnan. Tako je tja kljub slabi vremenski napovedi prišlo na prireditev, kar nekaj občinstva.
Pirančani so s svojim lanskim spustom princeske prvič obudili piransko legendo o svojem zaščitniku sv. Juriju. Ta je namreč pred 671 leti v noči na 21. julij leta 1343 čudežno rešil mesto, Pirančane, njihove barke in pridelke pred bližajočim se uničujočim neurjem. Ob tem ne skrivajo, da se z dogodkom, tako kot nekoč, zgledujejo po Benetkah, saj je celo zvonik cerkve sv. Jurija nekoliko pomanjšana kopija zvonika sv. Marka. In če imajo v Benetkah z 90 m visokega zvonika cerkve sv. Marka na znamenit trg pod njim tradicionalen in svetovno znan let angela (Il Volo dell'angelo), s katerim odpirajo beneški karneval, imajo oni sedaj svoj spust princeske.
Prireditev so ob medijski podpori Slovenskih novic organizirali društvo ŠKID Jaz sem najboljši, Skupnost Italijanov Giuseppe Tartini in Občina Piran, za prečnico oziroma varno spuščanje po rekordno dolgi javno nameščeni vrvi pa so poskrbeli člani Jamarske reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije. Svoje so k dogajanju dodali tudi sponzorji, med katerimi omenimo promocijsko učinkovito nagradno igro novega Vodnega parka Istralandia, ki je v bližini Novigrada.

Spust so popestrili z vrsto srednjeveškega dogajanja. Tam so bili veličastni metalci zastav in bobnarji iz italijanske Faenze, ki so eni največjih mojstrov te veščine. Člani dramske sekcije Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini so prikazali, kako so v srednjem veku kaznovali goljufive mlinarje, srednjeveški pečat pa sta prireditvi dala tudi številni Pirančani v razkošnih srednjeveških meščanskih oblačilih, nastop žonglerke z baklami in vsekakor prisotnost predsednika Evropskega združenja obzidnih mest gospoda Josepha Spiterija.
Letošnjo piransko princesko, ki ne simbolizira le lepote in zvestobe, ampak tudi pogum, so zbrali bralci Slovenskih novic. Od 27 prijavljenih deklet, jih je 7, ki so prejele največ glasov bralcev, junija v Piranu opravljalo kar nekaj preizkusov telesnih spretnosti, poguma in ne nazadnje kviz o tem, kaj vedo o tem mestu. Zmagala je 35-letna Suzana Klemenčič iz Slapa na Idrijci. V spremstvu vitezov se je tako sinoči v srednjeveški obleki, ki jo je sešila mojstrica za tovrstne kostume Elena Zonta,podala na piranski zvonik.
Seveda ob pogledu z vrha zvonika na Tartinijev trg ni šlo brez treme in strahu. Ko je stala na robu zvonika, so na Tartinijevem trgu ugasnile vse luči, bobnarji so uprizorili zastrašujoče grmenje bližajoče nevihte in ko je naredila tisti korak čez rob, je množici ob zvokih za to priložnost napisane glasbe Saše Fajona zastajal dih. Kar dobrih 5 minut in brez kak generalne vaje je trajal njen atraktiven spust, ko je preko streh piranskih hiš 150 m počasi drsela s 60 m visokega zvonika piranske cerkve na Tartinijev trg.

Tam jo je ob pristanku kot kakšen vitez v objem prvi ujel sam piranski župan Peter Bossman. Tudi on ni skrival občudovanja Suzaninega poguma in zadovoljstva, da je po lanskem prvem takem spustu piranske princeske njegovo mesto očitno dobilo tradicionalen in predvsem turistično privlačen spektakel.
"Priznam, ko sem pogledala z vrha zvonika dol na trg, me je bilo hudo strah, sploh trenutek kasneje, ko sem v prazno in v temo prestopila rob ter je vrv malo zanihala. Spodbudni klici mojega imena, ploskanje in mahanje ljudi na Tartinijevem trgu mi je močno pomagalo. Tako sem se kmalu počutila varno, saj sem vedela, da so vrv za spust pritrdili in napeljali najboljši strokovnjaki za to," je bila vesela trdnih tal.
Ob spustu so obudili še kar nekaj piranskih posebnosti. Tako se je princeska, preden se je podala na zvonik, pod Tartinijevim spomenikom poljubila z glavnim organizatorjem Mojmirjem Kovačem. Kot zatrjujejo Pirančani, namreč poljub pod tem spomenikom prinaša srečo. Suzani jo je očitno prinesel zelo veliko, saj je bil za njo njen gotovo najbolj adrenalinski dan v življenju. Prizorišče pri spomeniku pa je bilo živahno tudi po spustu, saj se med turističnimi obiskovalci mesta ni manjkalo tistih in še zlasti otrok, ki so se želeli za spomin slikati s sicer pravljično, a v Piranu od sedaj naprej resnično piransko princesko.
Vir: Janez Mužič, foto Jadran Rusjan in J.M.



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.