Slovensko gospodarstvo presenetilo z močno rastjo

Za Slovenijo je leto pozitivnih gospodarskih gibanj. Na letni ravni se je bruto domači proizvod (BDP) v prvem letošnjem četrtletju po podatkih statističnega urada realno zvišal za 2,1 odstotka, v drugem četrtletju je sledila 2,9-odstotna, v tretjem pa 3,2-odstotna gospodarska rast.

Na ravni četrtletja se je BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, v prvih treh mesecih povečal za 0,1 odstotka. V drugem četrtletju je izkazal 1,1-odstotno, v tretjem pa 0,7-odstotno rast.

Glavni viri gospodarske rasti v državi so bili izvoz in investicije, pri čemer so slednje predvsem posledica pospešenega črpanja evropskih sredstev ob izteku aktualne finančne perspektive.

Gospodarska rast presegla napovedi

Gospodarstvo je v letu 2014 po rasti preseglo najbolj optimistične napovedi, sta za STA ocenila tako ekonomist in dekan Dobe Rasto Ovin kot izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. Slovenija je z rastjo tudi krepko presegla "kolegice" iz območja s skupno valuto. V prvih treh četrtletjih se je slovensko gospodarstvo namreč v povprečju okrepilo za 2,7 odstotka, medtem ko so države evrskega območja beležile 0,8-odstotno rast, izpostavlja Avberškova.

"Menim, da je bilo najmočneje čutiti vpliv dejstva, da smo glede gospodarske aktivnosti očitno pred dvema letoma dosegli dno," razloge za pozitiven razvoj pojasnjuje Ovin. Ugodne razmere so po njegovem tudi znak, da niti nestabilnost politike kot tudi ne njena prizadevanja v Sloveniji ne morejo škoditi ali koristiti gospodarstvu. V močni rasti glede na preostanek območja z evrom pa Ovin vidi tudi nadaljevanje procesa približevanja naše države povprečni razvitosti unije.

Sicer pa sogovornik izpostavlja, da v Sloveniji tudi letos pri ključnih pomembnih reformah nismo dosegli napredka. Ugodne gospodarske razmere bi nas znale pri tem v prihodnje še dodatno uspavati.

Avberškova dodaja, da bo iskanje ukrepov za konsolidacijo javnih financ, sanacijo bank in oblikovanja slabe banke med gospodarstveniki ostalo zapisano kot eden ključnih procesov letošnjega leta. Od teh ukrepov so veliko pričakovali, a je proces zastal na sredi poti. Večine podjetij ukrepi še niso dosegli, poudarja sogovornica.

Izvoz kljub ukrajinski krizi ostaja močan

Eden ključnih motorjev slovenskega gospodarstva ostaja izvoz. Ta se je po ugotovitvah statističnega urada v prvih 10 mesecih letošnjega leta na letni ravni okrepil za 6,3 odstotka.

V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) krepitev izvoza - ob sicer šibkem okrevanju gospodarske aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah - povezujejo tudi z izboljšanjem izvozne konkurenčnosti.

Leto 2014 bo zaznamovano tudi kot leto evforije črpanja evropskih sredstev iztekajoče se finančne perspektive za energetsko obnovo stavb in kohezijske projekte. V tretjem letošnjem četrtletju so se na primer investicije v zgradbe in objekte povečale za 14 odstotkov.

Pozitiven je tudi trend pri industrijski proizvodnji, katere vrednost se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 1,7 odstotka.

Pozitivni signali tudi na trgu dela

Pozitivni signali iz gospodarstva so se prenesli tudi na trg dela. Septembra je bilo število delovno aktivnih prebivalcev za 1,3 odstotka višje kot septembra lani. Še vedno pa je delovno aktivnih oseb za devet odstotkov manj kot septembra 2008, izpostavlja Avberškova.

Upada tudi število brezposelnih. Novembra je bilo brez dela okoli 115.500 ljudi, kar je 3900 manj kot novembra lani, a še vedno dobrih 52.000 oseb več kot novembra 2008.

Stopnja registrirane brezposelnosti je v letošnjem letu postopno upadala od 14,2-odstotne v januarju na 12,3 odstotka v septembru, nato pa oktobra narasla na 12,6 odstotka. Poslabšalo pa se je razmerje med zavarovanci in upokojenci - v 2014 je bilo to razmerje 1,36, medtem ko je bilo lani pri 1,38 in leta 2004 pri 1,68, izpostavljajo na GZS.

Novembra je bila ob tem na medletni ravni v Sloveniji že četrti mesec zapored zabeležena deflacija, in sicer v višini 0,2 odstotka. Na padec cen življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih je poleg skromnega trošenja gospodinjstev vplival tudi izrazit medletni padec evrskih cen nafte na svetovnih trgih, pojasnjujejo v Umarju. Med skupinami cen, ki so se v letošnjem letu povišale, pa izstopajo cene storitev.

V celotnem letu bi rast lahko presegla dva odstotka

Do konca leta bo Slovenija po ocenah GZS dosegla 1,6-odstotno gospodarsko rast. Umar je bil tik pred koncem leta precej bolj optimističen in je napovedal 2,5-odstotno krepitev BDP.

Med mednarodnimi institucijami Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da se bo slovenski BDP letos okrepil za 2,1 odstotka, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa pričakuje rast po 2,5-odstotni stopnji. Jesenska napoved Evropske komisije naši državi napoveduje zvišanje obsega BDP za 2,4 odstotka.

Tudi za prihodnje leto so napovedi različne. Najbolj pesimistični so tudi v tem primeru v GZS, kjer ne pričakuje več kot 1,2-odstotne gospodarske rasti. Medtem OECD računa na 1,4-odstotno, Evropska komisija na 1,7-odstotno, IMF pa podobno na 1,75-odstotno zvišanje obsega BDP. Še bolj optimistični so v Umarju, kjer so pred dnevi napoved za prihodnje leto popravili na dva odstotka.

"Kot vidimo iz dogodkov v zadnjih tednih, tudi v prihodnjem letu gospodarstvo ne more pričakovati kakšne koristi od ekonomske politike," je o pričakovanjih za leto 2015 povedal Ovin. "Če ta ne bo delala večjih napak, je upati, da bodo podjetja z dvigovanjem konkurenčnosti lahko nadomeščala zastoj v rasti gospodarskih pričakovanj v EU."

Pomembno bo tudi, kaj se bo dogajalo s ceno nafte. Sedanje znižanje je šok za mnoga gospodarstva in bi skupaj z znanimi geopolitičnimi tveganji lahko prineslo glavobole v prihodnosti, opozarja Ovin.

Avberškova pa dodaja, da bo prihodnje leto gospodarski optimizem močno odvisen od konjunkture v Nemčiji in posredno od ekonomij hitro razvijajočih se držav skupine Brics ter ZDA. Pomemben bo (ne)uspeh iskanja pravih skupnih rešitev za zagon evropske rasti.

Izzivi za vlado v tem letu pa bodo predvsem v oblikovanju ustreznih podpornih politik oziroma pogojev poslovanja, kot ga imajo nam konkurenčna gospodarstva, še poudarjajo v GZS.