Slovenska Istra gosti poletno šolo muzeologije
Slovenska Istra te dni že osmič gosti poletno šolo muzeologije, ki je letos posvečena dediščini Unesca. Zanimanja za udeležbo na poletni šoli, ki je odprta tako študentom kot zaposlenim, je iz leta v leto več. Tokrat so izbrali 35 udeležencev iz Slovenije in tujine, mnoge interesente so morali celo zavrniti.

Poletno šolo organizirata Fakulteta za humanistične študije (FHŠ) Univerze na Primorskem in Forum slovanskih kultur (FSK) ob delnem financiranju z naslova evropskega socialnega sklada. S sredstvi, ki jih je prispevalo ministrstvo za znanost in izobraževanje, pa so udeležencem lahko zagotovili oprostitev plačila kotizacije, je na današnji novinarski konferenci pojasnila dekanja FHŠ Irena Lazar.
Znotraj Unescove dediščine kot nosilne teme letošnje šole se še posebej ukvarjajo z nematerialno kulturno dediščino, ki v Sloveniji še vedno šepa, je ocenila direktorica FSK Andreja Rihter. Poudarila je sicer, da je za poznavanje dediščine premalo zgolj teoretsko znanje, zato je tako pomembna praktična nadgradnja tovrstne šole.
S poletno šolo želijo organizatorji po besedah Lazarjeve omogočiti študentom praktično delo in terensko izkušnjo s kulturno dediščino. Prav FHŠ kot edina izobraževalna ustanova pri nas izvaja študijski program kulturna dediščina. "Dediščina je v zadnjem času postala beseda, ki si jo vsi lastijo, vsi menijo, da vse vedo o dediščini, ampak vendarle se moraš najprej izobraziti na tem področju," je dodala dekanja.
Od 35 udeležencev, kolikor jih šola šteje letos, je 15 študentov iz tujine. Študenti za udeležbo na poletni šoli dobijo kreditne točke, poleg njih pa se šole udeležujejo tudi zaposleni različnih strok, ki želijo dopolniti svoje znanje na področju muzeologije in kulturne dediščine, je še navedla Lazarjeva.
Šola tudi v Pokrajinskem muzeju
Glavnina dogajanja ostaja v Piranu, v projekt pa se je vključil tudi Pokrajinski muzej Koper. Kot je poudaril njegov direktor Luka Juri, je smiselno, da tovrstna šola poteka tudi v pokrajinskem muzeju, ki "ne želi biti le končna točka razstavljanja muzejskih predmetov, ampak tudi prostor, v katerem se muzeološko znanje pridobiva". Obenem je Juri izpostavil tudi pomen zavedanja o dediščini kraja oz. države z vidika njegove identitete in prepoznavnosti.
Vir: Uredništvo/STA



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.