"Gospodarske razmere so se v začetku letošnjega leta še poslabšale, padec BDP pa je še nekoliko večji od tistega v predhodnih četrtletjih," je na novinarski konferenci ocenila vodja sektorja za makroekonomske statistike Karmen Hren.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem zmanjšal za 0,7 odstotka, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa za 3,3 odstotka. "Tisto, kar trenutno pozitivno vpliva na gospodarsko rast, je samo izvoz," je izpostavila Hrenova. Trenutne stopnje rasti izvoza so sicer minimalne, vendar pa je glede na razmere po njenem mnenju tudi to minimalno povečevanje ali stagniranje pozitivna novica za slovensko gospodarstvo.
Izvoz je bil v prvem letošnjem četrtletju za 1,8 odstotka večji kot pred letom dni. Izvoz se še naprej povečuje bistveno hitreje od uvoza, zato saldo menjave blaga in storitev s tujino ohranja pozitiven vpliv na gospodarsko rast, in sicer, merjeno statično, 2,7 odstotne točke.
V transakcijah blaga in storitev s tujino je Slovenija v prvem četrtletju ponovno zabeležila presežek (5,4 odstotka BDP), enako velja za celotne transakcije države s tujino (3,4 odstotka BDP), so navedli državni statistiki. "Tako velikih presežkov Slovenija že dolgo ni beležila," je ocenila Hrenova. Pojasnila je, da odgovor na vprašanje, od kje presežki, leži v domači potrošnji, ki je zelo šibka.
Vpliv domačega povpraševanja na gospodarsko aktivnost ostaja negativen. Zmanjševanje skupnega domačega trošenja je bilo v začetku letošnjega leta podobno kot v drugi polovici 2012. Domača potrošnja je v prvem četrtletju padla za 7,7 odstotka. Zasebno trošenje je bilo 5,4 odstotka manjše kot pred letom, trošenje sektorja države se je zmanjšalo za dva odstotka.
"Razlogi za padec potrošnje so znani, tukaj ni velike znanosti. Brezposelnost se povečuje, plače padajo, tako da se to potem odraža tudi v nakupih prebivalstva," je dejala Hrenova.
Upad bruto investicij v osnovna sredstva je bil dvoodstoten in torej znatno manjši od zmanjšanj v zadnjih nekaj četrtletjih. Deloma je to posledica posamičnih večjih, predvidoma enkratnih nakupov investicijskih proizvodov v tujini (večji uvoz). Investicije v stroje in opremo so se povečale za 14,4 odstotka, investiranje v gradbene objekte pa je bilo podobno kot ves čas v zadnjih štirih letih skoraj za petino manjše.
Pri tem Hrenova velik porast investicij v stroje in opremo pripisuje enkratnim nakupom, ki se najverjetneje ne bodo nadaljevali.
Dodana vrednost se je zmanjšala v vseh skupinah dejavnosti, in sicer v predelovalnih dejavnostih za tri odstotke, v trgovini, prometu in gostinstvu za 4,9 odstotka, v javni upravi, izobraževanju in zdravstvu pa za 0,7 odstotka.
BDP je lani po nedesezoniranih podatkih v primerjavi z letom prej padel za 2,3 odstotka. V zadnjem četrtletju se je njegov obseg skrčil za tri odstotke, v tretjem lanskem četrtletju za 3,1 odstotka, v drugem za 3,2 odstotka, v prvem pa se v primerjavi z enakim obdobjem leto prej ni spremenil.
BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je lani v primerjavi z letom prej znižal za 2,2 odstotka. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je po četrtletjih zniževal; v letošnjem prvem v primerjavi z lanskim zadnjim za omenjenih 0,7 odstotka, v lanskem zadnjem v primerjavi s tretjim četrtletjem za odstotek, v tretjem v primerjavi z drugim za 0,6 odstotka, v drugem v primerjavi s prvim za 1,1 odstotka in v prvem v primerjavi z zadnjim predlanskim za 0,2 odstotka.
Več iz rubrike Gospodarstvo:
Stopnja brezposelnosti na novem rekordu
Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.