Slovenija v znamenju stabilizaije javnih financ

Rebalans državnega proračuna za letos je predvideni proračunski primanjkljaj ob koncu leta zaradi nepredvidenih izdatkov dejansko povečal za 200 milijonov evrov na 1,2 milijarde evrov. Večji izziv predstavlja iskanje rešitev za spremembe proračuna za leto 2015. Vlada želi znižati javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Po oktobra sprejetih prvotnih načrtih naj bi se odhodki znižali za dobrih 600 milijonov evrov, prihodki pa povečali za nekaj nad sto milijonov evrov.

BDP se je v tretjem četrtletju na letni ravni povečal za 3,2 odstotka, predvsem na račun izvoza in investicij, kar je po oceni vlade spodbuden podatek.

Fronta s sindikati za zdaj zaprta

Že pogajanja s sindikati javnega sektorja so pokazala zahtevnost iskanja prihrankov. Vlada je v bitko poslala ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki je pred sindikate prišel z zelo optimistično postavljenim pogajalskim izhodiščem, a je namesto sprva načrtovanih dodatnih 127 milijonov evrov prihranka na koncu iztržil 36 milijonov.

Vlada tega ne ocenjuje kot neuspeh, saj ji je z dogovorom uspelo zagotoviti za 350 milijonov evrov nižje izdatke. Poleg dodatnih ukrepov je namreč izpogajala podaljšanje že veljavnih ukrepov v višini 313 milijonov evrov; kot popuščanje sindikatom javnega sektorja pa so ga označili v gospodarstvu, kjer nezadovoljstva zaradi odsotnosti celovite reforme ne skrivajo. GZS je tudi protestno izstopila iz pogajanj o novem socialnem sporazumu, ki izgledov za sklenitev do konca leta praktično nima več.

Trenutno se o zmanjšanju porabe pogaja še z občinami, ki pa po napovedih na nižja sredstva ne bodo pristale, če jim država hkrati ne zniža stroškov; naloga bo zahtevna brez odpiranja novih front s posameznimi skupinami javnega sektorja.

Na strani prihodkov je vlada uzakonila dvig davkov na finančne storitve in od zavarovalnih poslov, se je pa zaradi nasprotovanja pijačarskih podjetij odpovedala trošarinski dajatvi na sladke pijače. Zaradi nasprotovanja gospodarstva je negotova tudi usoda predlaganih povečanih okoljskih obremenitev energetsko intenzivnih podjetij v višini 30 milijonov evrov.

Če od začrtanega znižanja primanjkljaja vlada ne odstopa, pa si želi več manevrskega prostora v predlogu zakona o izvajanju fiskalnega pravila. Ohlapnost predloga je razburila predvsem desnosredinski SDS in NSi. Za sprejem zakona je potrebna dvotretjinska podpora, zato bo za sprejetje potreben tudi del glasov opozicije.

Nadaljevanje sanacije bank in privatizacije

Vlada je nadaljevala tudi s sanacijo bank - zaključila je ukrepe za Abanko in izpeljala državno pomoč Banki Celje. Zastavila je še ostrejši boj proti sivi ekonomiji z uvedbo t. i. pravih davčnih blagajn. Ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja in spodbuditev gospodarstva pa naj bi sledili v novem letu.

Potem ko je bila privatizacija pereča tema predvolilne kampanje, je vlada že na začetku mednarodni finančni javnosti sporočila, da namerava nadaljevati postopke prodaje preostalih državnih naložb s seznama, ki ga je lani sprejel DZ, med katerim sta tudi Telekom Slovenije in Nova kreditna banka Maribor.

V imenu države jih vodi Slovenski državni holding (SDH), ki pa še vedno ni polno zaživel. Med drugim je sprožen postopek za imenovanje novih nadzornikov holdinga, še vedno - kljub polletni zamudi - pa ni pripravljen predlog strategije upravljanja z državnim premoženjem. Predlog naj bi bil objavljen sredi januarja, nato pa bo šel tudi v javno obravnavo.

Ena večjih težav iskanje kadrov

Vlada Mira Cerarja je v prvih sto dneh imela tudi precej kadrovskih težav. Že ob sestavljanju ekipe se do zadnjega ni vedelo, kdo bo novi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, saj je Cerar tik pred zdajci Ervina Pfeiferja zamenjal z Jožefom Petrovičem, ki pa je po mesecu dni odstopil zaradi očitkov o domnevnem nedovoljenem dogovarjanju poslov med podjetji v času, ko je bil zaposlen v DZS. Zamenjal naj bi ga Gojko Koprivec, a se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, zato je Cerar njegovo kandidaturo umaknil, na to mesto pa nato imenoval aktualnega ministra Zdravka Počivalška.

Po imenovanju ministrice, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo Violete Bulc za evropsko komisarko za promet, je krmilo ministrstva prevzela Alenka Smerkolj.

Vlada je zamenjala tudi načelnika Generalštaba Slovenske vojske, generalnega direktorja policije in obveščevalnih služb. Vodjo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) je menjala celo dvakrat, saj je Andrej Oček po manj kot mesecu dni "zaradi zunanjih pritiskov" odstopil z mesta direktorja.

Študentsko delo vedno bolj podobno rednemu

Razmere na trgu dela se umirjajo, a niso še stabilne. Najnovejši podatek statistikov kaže, da je stopnja registrirane brezposelnosti oktobra znašala 12,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot septembra. Oktobra se je prvič po februarju na mesečni ravni zvišalo število registriranih brezposelnih, in sicer na okoli 115.900 oseb.

Vlada je z noveliranjem zakona za uravnoteženje javnih financ, ki bo začel veljati 1. februarja 2015, uzakonila novosti na področju študentskega dela. Po novem naj bi bili študenti vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določena je tudi najnižja urna postavka (3,8 evra neto), posledično pa sprememba prinaša večjo skupno obremenitev študentskega dela.

S ciljem zmanjševanja brezposelnosti mladih je vlada podaljšala spodbude delodajalcem, ki za nedoločen čas zaposlijo brezposelno osebo, mlajšo od 30 let. V letu 2015 na pristojnem ministrstvu predvidevajo dodatnih 5000 zaposlitev mladih za nedoločen čas.

Omejitve odvetniških tarif in nagrad stečajnikov

Vlada je delo nastopila tudi v času velikega nezaupanja v pravosodne institucije. Pripravljen je paket treh novel tožilske in sodniške zakonodaje. Ti po eni strani sledijo priporočilom Greca na področju omejevanja korupcijskih tveganj, krepitve integritete in etike v pravosodju, po drugi pa želijo doseči večjo učinkovitost delovanja pravosodnih organov. Vlada sicer še pred novim letom napoveduje sprejetje prenovljenega programa ukrepov za preprečevanje korupcije.

Po nujnem postopku pa je bila v DZ že sprejeta novela zakona o odvetništvu, s katero se omejujejo na novo določene odvetniške tarife za odvetniške storitve pri zastopanju po uradni dolžnosti in pri brezplačni pravni pomoči. Spremenjen je tudi pravilnik, ki omejuje pavšalne nagrade stečajnim upraviteljem v primerih t. i. praznih stečajev, kjer se stroški proračunov sodišč nikdar ne povrnejo. Prihranek sodišč na letni ravni vlada ocenjuje na štiri milijone evrov.

Cerar pri Merklovi, v Sloveniji kitajska delegacija

Slovenija naj bi v letu 2015 sprejela novo deklaracijo in strategijo slovenske zunanje politike. Sicer je za nekaj razburjenja poskrbela neobveščenost o uvrstitvi Slovenije na seznam držav, ki sodelujejo v koaliciji proti Islamski državi, s strani ZDA, pa seveda razprava o priznanju Palestine - pobuda se je pojavila v parlamentu, ki je nato vladi naložil, naj mu predloži predlog o priznanju, a roka ni navedel. Vlada je sklenila, da bo Slovenija z do desetimi vojaki sodelovala v novi, nebojni misiji zveze Nato v Afganistanu.

Sicer se je premier Miro Cerar na prvi dvostranski obisk v tujino odpravil v Nemčijo, obiskal je sedeža EU in Nata ter se udeležil srečanja srednje- in vzhodnoevropskih premierjev s kitajskim kolegom Li Keqiangom v Beogradu; pred tem je Slovenijo obiskala močna kitajska gospodarska delegacija na čelu s podpredsednikom vlade Wang Yangom.