Slovenija po evropskem digitalnem indeksu na 19. mestu

Novo orodje po posameznih državah nudi pregled povezljivosti, internetnega znanja, uporabe spletnih dejavnosti od novic do nakupovanja ter načinov razvoja ključnih digitalnih tehnologij, kot so e-računi, storitve računalništva v oblaku in digitalnih javnih storitev, kot sta e-uprava in e-zdravje.

Komisija na podlagi novega indeksa, ki združuje več kot 30 kazalnikov, ugotavlja, da se uspešnost digitalnega gospodarstva med državami članicami močno razlikuje. Na Danskem na primer znaša 0,67 od 1, v Sloveniji 0,41, v Romuniji pa 0,31. Digitalne javne storitve, kot so e-obrazci ali e-recepti, so v nekaterih državah vsakodnevna realnost, v drugih pa skoraj ne obstajajo.

Več kot polovica ima osnovno digitalno znanje

V primeru Slovenije v Bruslju ugotavljajo visoko stopnjo kvalificiranega prebivalstva: 56 odstotkov prebivalstva ima osnovno digitalno znanje, 1,9 odstotka Slovencev v starosti od 20 do 29 let pa ima diplomo na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, kar državo uvršča na sedmo mesto med državami članicami EU.

Slovenija pa se je po digitalnem indeksu slabo odrezala na področju povezljivosti, saj je fiksna širokopasovna povezava na voljo samo 89 odstotkom gospodinjstev, kar je pod evropskim povprečjem 97 odstotkov.

"Če želi Slovenija bolje izkoristiti prednosti digitalnega gospodarstva, mora zlasti izboljšati pokritost s fiksnimi širokopasovnimi omrežji ter povečati število naročnikov na mobilne širokopasovne povezave in hitra širokopasovna omrežja," so zapisali v Bruslju.

Napredek bi bil potreben tudi na področju digitalnih javnih storitev, kjer se Slovenija uvršča na 22. mesto, poudarjajo v Bruslju. V Sloveniji le 29 odstotkov uporabnikov interneta obrazce javni upravi posreduje elektronsko, na področju odprtih podatkov pa se država uvršča na 23. mesto.

Država si je posebej slabo oceno prislužila na področju e-zdravja. Le 5,4 odstotka splošnih zdravnikov zdravstvene podatke izmenjuje elektronsko, s čimer se Slovenija uvršča na zadnje mesto med državami članicami EU.

Glasnik digitalnih tehnologij Aleš Špetič je v odziv na uvrstitev Slovenije zapisal, da gre za področja, ki so za prihodnost Slovenije vsaj toliko pomembna kot "logistične osi ali termoelektrarne".

Ostajamo v povprečju

"Če smo še pred nekaj leti dobili prestižna priznanja za najboljšo izvedbo storitev e-uprave, bi pričakovali, da bo njena kakovost tudi prepričala državljane, da jo bodo uporabljali. A podatki kažejo, da kljub temu, da smo bili med prvimi, ki smo uvedli e-upravo, uporaba teh storitev med državljani ne sledi, ampak ostajamo nekje v povprečju," je zapisal na blogu.

Po njegovem nam večinoma uspe le takrat, ko uporabnikom predpišemo obvezno uporabo e-storitev, npr. kot v primeru e-davkov in e-računov. Namesto tega bi morali do večje uporabe priti s poenostavljanjem postopkov.

"Žal pa so pristopi ob uvedbi e-storitev še prevečkrat povsem enosmerni, brez da bi se upoštevalo podatke o uporabi in morebitne težave uporabnikov," je še poudaril.