Slovenci Hrvatom za zgled

V otvoritvenem nagovoru je Vajgl poudaril, da je bistvo konference v pripravljenosti odgovornih ljudi iz slovenskih mest in občin, da bodo s sosedi iz Hrvaške delili svoje izkušnje iz projektov, za katere so dobili denar iz evropskih skladov.

Ocenil je, da so nastopili novi časi v odnosih med Hrvaško in Slovenijo, za katere si želi, da bodo še bolj pristni in dobrososedski.

Ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Zagrebu Bojan Škoda je uvodoma spomnil, da je na Hrvaškem še vedno veliko ovir za tuje investicije, čeprav bo Hrvaška kmalu postala del notranjega trga Evropske unije.

Izpostavil je, da je največ administrativnih ovir na ravneh lokalne samouprave, posebej v mestih in županijah. Izpostavil je primer Gospića, v katerem je prav lokalna samouprava prispevala, da je slovensko podjetje Calcit lani uspešno uresničilo 15 milijonov evrov vredno naložbo v svojo novo tovarno v Liki.

Škoda je spomnil, da je Slovenija lani prispevala 30 odstotkov vseh tujih investicij na Hrvaškem, ki sicer beleži nižji interes tujih vlagateljev. Obenem so se slovenska vlaganja na Hrvaškem povzpela na 1,6 milijarde evrov.

Predsednik Skupnosti občin Slovenije Leo Kremžar pa je poudaril, da je največji problem črpanja denarja iz evropskih skladov v Sloveniji organizacija na državni in na lokalni ravni pri vzpostavitvi delujočih mehanizmov za uresničitev projektov. "Resničen greh je, da se ne boriš za denar, ki ga lahko dobiš," je dejal Kremžar.

Poudaril je tudi, da ni možno vsakič uporabljati izkušenj drugih članic Evropske unije, ker je večina projektov v Sloveniji še zmeraj vezana na osnovne infrastrukturne projekte. Sicer pa je dodal, da je bilo v Sloveniji veliko uspešnih projektov ter da praktično ni ovir za prebivalce z obe strani hrvaško-slovenske meje, da se ne bi združili na projektih, ki jih lahko financira EU.

V Biogradu bodo predstavniki slovenskih občin, podjetij in nevladnih organizacij hrvaškim kolegom do sobote predstavljali svoje praktične izkušnje iz posameznih faz koriščenja evropskih sredstev. Gre za projekte s področij turizma, zaposlovanja, gospodarstva, socialnega podjetništva, komunalne infrastrukture, okolja, športa, izobraževanja, energetike, kulture, kmetijstva in mladih.

Konferenco je pripravil Inštitut INEA za jugovzhodno Evropo v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom za regionalni razvoj in evropske sklade, Skupnostjo občin Hrvaške in drugimi organizacijami.

Več iz rubrike Družba:

Napad na neodvisno poročanje?

Sporni kulen umaknili iz prodaje

Unicef: Slovenski otroci nadpovprečno zadovoljni