Sindikalist Lukič si je premislil, saj verjame v ZSSS

Junija je v javnost pricurljala presenetljiva novica, da zvezo zapuščata sekretar Milan Utroša in izvršni sekretar Lukič, ki se je kljub svoji mladosti uveljavil kot eno osrednjih imen ZSSS.

Prvi je odstopno izjavo uradno podal zato, ker je izpolnil pogoje za upokojitev, drugi pa o razlogih ni želel govoriti. Tako je bilo tudi avgusta, ko je odhod zaradi delovnih obveznosti prestavil na 1. januar 2015. A zdaj si je premislil, je potrdil pisanje časnika Večer.

Ob tem je prvič razkril, da je odhod napovedal zaradi dvomov o ZSSS. "Mislim, da ima vsakdo, ki razmišlja o organizaciji, ki ji pripada, in je ta zanj več kot organizacija, ki mu da redno plačo, pravico, da dvomi o njenem delu. Meni se je ta dvom pojavljal, a sem, ko sem v zadnjih mesecih gledal korake, ki smo jih začeli delati na področju notranje organizacije, dobil upanje, da se bo situacija izboljšala," je pojasnil sindikalist.

Po njegovih besedah je bilo v tem času veliko pogovorov in analiz o tem, kako naprej, saj so časi za sindikalne organizacije zelo težki in so soočene s pritiski z vseh strani.

"Na eni strani imamo delodajalce, ki so vse bolj agresivni, poglejte samo, kakšne zadnje čase govori (predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo) Hribar Milič, samo še malo, pa bo bo rabil sindikalni megafon, ko toliko hodi po ulicah, na drugi strani pa vse več delavcev, ki imajo občutek, da so zapuščeni. In tu imamo sindikati zelo težko nalogo, odgovornost, da ta občutek pri delavcih zmanjšamo. To je tisti dvom, ki sem ga imel. In priznam, da ga v neki manjši meri zagotovo še imam," je občutke opisal Lukič.

Kot je dejal, v ZSSS zdaj ne iščejo le odgovora na vprašanje, kako vključiti nove člane - članstvo je namreč v zadnjih letih strmo upadlo -, temveč tudi, kako se organizirati, da si bodo ti upali izpostaviti v boju za svoje pravice. Zdaj je namreč vse več delavcev, ki se zavedajo svojih pravic, a o njih ne upajo govoriti, je povedal.

Več agresivnosti na terenu in pri zahtevah

V največji sindikalni centrali v državi po njegovi oceni vsi skupaj ugotavljajo, "da ne moremo več le reagirati, gledati, opazovati ali se umikati, temveč moramo biti veliko bolj agresivni v smislu terenskega dela in nastopanja ter zahtev".

Lukičeva zunanja prioriteta bo sicer nadaljevanje dela na področjih migrantske politike in mladih oz. vključevanja "atipičnih" delavcev v sindikalno organiziranje. Notranja prioriteta bo prilagajanje ZSSS novim razmeram.

Lukiča zaradi njegove prizadevnosti mnogi vidijo kot naslednika sedanjega predsednika zveze Dušana Semoliča, a sam pravi, da te ambicije nima.

Semolič ima sicer mandat še dve leti, za novo imenovanje na čelu svobodnih sindikatov pa se, kot je zatrdil za STA, ne bo potegoval. Na vprašanje, ali že govorijo o njegovem nasledniku, je Lukič odgovoril, da doslej na to temo še ni bilo posebne razprave. Semolič je sicer za STA razkril še, da njegova bruto plača po pogodbi o zaposlitvi znaša 3491,77 evra.