Še vedno se pluje preblizu obale

Trenutno je v operativnem sektorju luške kapitanije 24 poročnikov, ki so izkušnje dobili na velikih ladjah in so usposobljeni za reševanje. "Naša osnovna naloga je varnost na morju in skrb za čisto morje, predvsem nadzorujemo, da ne prihaja onesnaženj z ladij," je pojasnil Fantulin. Letos z ladij po njegovih besedah niso zabeležili večjih onesnaženj, v preteklosti pa je do tega prihajalo predvsem zaradi napak posadke in pri menjavi le-te. Namenskih onesnaženj kot pravi ni bilo, saj so za to predvidene tudi visoke kazni.

Med najpogostejšimi kršitvami je po njegovih besedah še vedno plovba preblizu obalnega pasu, s čimer plovila ogrožajo kopalce. Zakon o varstvu pred utopitvami določa, da v pasu 150 metrov vzdolž obale, kjer so kopalne vode, plovila ne smejo pluti. "Še vedno se pluje preblizu, sicer na srečo zaradi tega ni veliko nesreč, največkrat pa je do njih prišlo, kadar ni bilo velikega prometa na morju." Pred časom je denimo vojaški gumenjak pri Debelem rtiču povozil žensko, ko je bilo morje razburkano, pihal je močan jugo in kopalcev ni bilo v morju. Podobno je bilo pred dvema letoma na Bernardinu, ko je do poškodbe prišlo po 20. uri, ko ljudi večinoma ni več na plažah.

Pri nadzoru, kot je pojasnil, ne ugotavljajo le ustreznosti dokumentov, ampak tudi če je oseba ustrezno usposobljena. Večjih nesreč letos ni bilo, reševali so predvsem jadralce na deski, ki včasih precenijo svoje sposobnosti in zato potrebujejo pomoč, je še povedal Fantulin.

Avgusta je, kot pravi, na naši obali posebej velika gneča tudi zaradi italijanskega ferragosta, saj se naši sosedje pogosto s plovili kopajo prav na naši strani. Tak primer je denimo Jernejev zaliv, ker so zabeležili zasidranih tudi do 80 čolnov. Na drugi strani pa imamo počitniški kompleks MNZ, kjer sicer ni urejeno kopališče, je pa veliko kopalcev.

"Pripravljamo zakonodajo, da bi tam, kjer se nahaja veliko kopalcev in plovil, med temi postavili fizično razmejitev, saj lahko s pregrado zmanjšamo možnost nesreč,“ je pojasnil in dodal, da bi bilo to možno v naslednji kopalni sezoni.

Po njegovih besedah v vpisniku plovil zaznavajo, da je vsako leto vpisanih nekoliko več osebnih plovil, res pa je, da več čolnov ne pomeni ne vem kakšne flote, pojasnjuje Fantulin. Zadnja leta je več vpisov manjših čolnov (okoli pet metrov), število tistih po deset in več metrov pa je ob krizi upadlo, pravi. Težava je po njegovih besedah tudi v pridobitvi novih privezov.

"Veliko čolnov se tako nahaja na Hrvaškem ali doma na prikolicah. Beležimo okoli 13.500 vpisanih čolnov na območju Kopra, Izole in Pirana," je dejal.

ZA VARNOST MORAMO KOPALCI NAJPREJ SAMI POSKRBETI

Kopalci morajo kljub predpisom vseeno najprej sami poskrbeti za lastno varnost, opozarja Fantulin.

"Če se kopamo s čolnom, je potrebno imeti plovek, ki označuje, da smo tam. Tudi če iz plovila plavate na obalo, je potrebno imeti vsaj bolj vidno pokrivalo. Priporočljivo je plavati vzdolž obale in ne ven na morje. Kopalci naj se držijo kopalnih voda znotraj 150-metrskega pasu, upravljalci čolnov pa naj se držijo 200−250 metrov daleč od obale in naj bodo pozorni na to, kaj se na morju dogaja,“ je povedal.

Kot je pojasnil v pogovoru, se mu je med reševanji posebej vtisnilo v spomin reševanje avstrijske jadrnice. "To je bilo pred leti, ko sem šele prišel na luško kapitanijo. Februarja smo v močni burji v mesečevem zalivu reševali jadrnico, ki sta ji odpovedala tako motor kot pomožni motor, pa še jadra so se strgala. Valovi so bili zelo visoki. Vse smo predvideli in načrtovali, da tudi sami ne bi končali na obali. Pozabili pa smo na to, da je lahko posadka na jadrnici, ki smo jo reševali, v "paniki" in da zato lahko stori napako. Res so slabo privezali vrv na plovilu, vozel je popustil in ko smo bili na valu, smo vlečno vrv dobili v propelerje. Na srečo smo bili že prej pripravljeni, da nas v primeru kakršnekoli nezgode odnese mimo rtiča Strunjan in tako smo sami pristali na gojišču školjk in tam počakali na pomoč," je pojasnil izkušnjo.