REFERENDUMSKI PREOBRAT: Vlada doživela poraz, analitik Luka Lisjak Gabrijelčič opozarja na novo nevarnost

Izid glasovanja o parlamentarni preiskavi. Foto: posnetek zaslona DVK

Visoka udeležba po njegovem kaže, da sta oba politična tabora sposobna na volišča privabiti veliko število svojih podpornikov. Mobilizacija je bila namreč razmeroma enakomerno porazdeljena med zagovornike vlade in opozicije.

Zadnji teden prinesel preobrat

Še posebej zanimivo je, da predreferendumsko dogajanje sprva ni nakazovalo tako množičnega odziva volivcev. Po analitikovi oceni je večji del kampanje zaznamovala apatija, nato pa se je v zadnjem tednu razpoloženje močno spremenilo. "Pomembno je bilo, da se je opozicija v zadnjem tednu zelo močno angažirala tudi v strahu pred tem, da bo referendume izgubila," je za STA pojasnil Lisjak Gabrijelčič.

Prav zaključna mobilizacija je po njegovem pomembno prispevala k visoki udeležbi in tesnim izidom nekaterih glasovanj.

Politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič: "Slovensko volilno telo ostaja močno razdeljeno."

Vlada izgubila tam, kjer rezultat dejansko šteje

Čeprav lahko obe politični strani v referendumskih rezultatih najdeta argumente za razglasitev zmage, je po besedah analitika treba razlikovati med političnim sporočilom in dejanskimi pravnimi posledicami. Na edinem zakonodajnem referendumu, ki ima neposreden zakonski učinek, je vlada izgubila. Volivci so namreč zavrnili novelo zakona o parlamentarni preiskavi, pri čemer je bil dosežen tudi zahtevani zavrnitveni kvorum. "Tukaj je rezultat zelo jasen, se pravi, na edinem referendumu, ki ima neposreden zakonski učinek, je vlada izgubila," je poudaril Lisjak Gabrijelčič.

Povsem drugače je pri posvetovalnih referendumih. Njihovi rezultati za zakonodajalca niso zavezujoči, imajo pa pomembno politično in simbolno težo.

RTV-prispevek: opozorilo, ki ga vlada ne bi smela prezreti

Med posvetovalnimi referendumi največ pozornosti vzbuja vprašanje ukinitve rtv-prispevka. Po delnih neuradnih rezultatih je ukinitev podprlo 50,16 odstotka volivcev, kar pomeni praktično izenačen izid. Lisjak Gabrijelčič meni, da tako tesen rezultat vladi ne daje dovolj trdne politične podlage za spremembo zakonodaje. "Če bo vlada inteligentna, bo razumela, da dovolj široke politične podpore, da gre v tako zakonsko spremembo nima," je opozoril.

Če bi koalicija kljub temu vztrajala pri spremembah, bi se lahko po njegovi oceni znašla pred novo referendumsko preizkušnjo. Morebitni naknadni zakonodajni referendum bi lahko prinesel podoben razplet kot glasovanje o noveli zakona o parlamentarni preiskavi.

Dve strani, dve razlagi zmage

Visoka udeležba in razdeljenost volivcev ustvarjata zanimiv politični položaj. Tako koalicija kot opozicija lahko rezultate predstavita kot dokaz, da imata še vedno močno podporo svojih volivcev. Toda analitik v tem vidi tudi nevarnost nadaljnjega zaostrovanja političnih razmer. "Vsaka izmed dveh strani lahko pogleda rezultate in oceni, da so njeni ljudje, njeni volivci mobilizirani in to pomeni še več mobilizacije in še več referendumov," je ocenil.

Namesto umirjanja političnih nasprotij bi tako referendumski rezultati lahko postali spodbuda za nove politične spopade.

Ostra ocena referendumov o tujcih in socialni pomoči

Lisjak Gabrijelčič je kritičen tudi do drugih referendumskih vprašanj.

Pri glasovanju o volilni pravici tujcev tretjih držav na lokalnih volitvah ocenjuje, da je vlada dobila zgolj šibko potrditev. Po njegovih besedah ji je s tem "uspelo legitimirati zakon, ki ga ni znala argumentirati".

Še ostrejši je bil pri referendumu o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom. Ocenil je, da "je čista puhlica", saj iz referendumskega vprašanja ni jasno, kako bi bilo treba spremeniti veljavno zakonodajo.

Volivci so sicer na obeh posvetovalnih referendumih izrazili jasno stališče. Prepričljivo so podprli pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom in nasprotovali volilni pravici tujcev tretjih držav na lokalnih volitvah.

Decembra nova referendumska bitka?

Političnega obračunavanja na voliščih očitno še ni konec. Po takratnih napovedih naj bi decembra sledil nov sveženj štirih referendumov. Lisjak Gabrijelčič ocenjuje, da bo med njimi politično najpomembnejši referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, saj bi lahko pokazal dejansko raven podpore vladi. Preostalim napovedanim posvetovalnim referendumom ne pripisuje večjega vpliva na politična razmerja.