Raziskava: Slovenija napreduje pri prilagajanju izzivom krize

"Evrske krize je konec. Evropska centralna banka je ublažila sistemska tveganja," ocenjujejo avtorji raziskave. Štiri krizne države, Grčija, Irska, Portugalska in Španija, ki so morale zaprositi za pomoč, so začele žeti uspehe korenitih reform. Najhujše zategovanje pasu je mimo, razen za Francijo, ki zaostaja z reformami, kaže raziskava.

"A resna tveganja ostajajo," opozarjajo. Ruska invazija Ukrajine bi lahko bila šok za večino EU, a zunanja grožnja bi verjetno okrepila notranjo kohezijo območja evra in izzvala močan odziv ECB, najbrž v obliki kvantitativnega sproščanja, na primer kupovanja obveznic od zasebnega sektorja, in ne bi vodila v obnovitev evrske krize, menijo avtorji raziskave.

V sklopu raziskave Euro Plus Monitor vsako leto objavijo lestvico fiskalnega in reformnega ukrepanja držav v EU. Pri merjenju napredka držav pri prilagajanju izzivom krize avtorji raziskave upoštevajo fiskalni položaj, zunanjetrgovinske bilance, stroške dela in reformni zagon.

Na prvih štirih mestih so enako kot lani Grčija, Irska, Španija in Portugalska, ki so bile v ukrepanje prisiljene s programi pomoči. Sledijo Slovaška, Estonija, Ciper in Poljska. Na devetem mestu med 20 obravnavanimi državami je Slovenija, ki je v primerjavi z lani pridobila dve mesti. Upoštevajoč le članice z evrom, pa je na osmem mestu, kar je za eno mesto bolje kot lani.

Avtorji raziskave sicer opozarjajo na reformno neambicioznost Avstrije, Nemčije, Finske, Belgije, Luksemburga in Švedske, ki so na zadnjih petih mestih na lestvici 20 držav: čeprav gre tem gospodarstvom trenutno dobro, pa lahko reformna lenobnost okrepi njihovo ranljivost v primeru kriz v prihodnje.

Raziskavo Euro Plus Monitor sta četrto leto zapored pripravila bruseljski think tank Lisbon Council in ena vodilnih nemških zasebnih bank Berenberg. Sprva je vključeval le države v območju evra, nato pa sta dodala še Poljsko, Švedsko in Veliko Britanijo. Tokratni pregled sicer ne vključuje 18. članice območja evra, Latvije.