RAČUNSKO SODIŠČE: Vstopanje občin v lastništva podjetij je problematično

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel, je trenutno 182 gospodarskih družb v lasti občin, od tega jih ima 83 status javnih podjetij. Po njihovih informacijah pa je še vsaj 300 družb v lasti občin, a niso v njihovi večinski lasti. To dogajanje je po Veselovih besedah treba postaviti v kontekst vse večjega zadolževanja občin, saj je to neproporcionalno visoko in na ravni vseh občin znaša že skoraj milijardo evrov.

Problematično vstopanje občin v nelikvidna podjetja

Izrazito problematično je tudi, da se v zadnjem času občine odločajo za vstop v lastništvo predvsem nelikvidnih ali celo insolventnih gospodarskih družb, kar je povezano s pogostimi potrebami po dokapitalizacijah in s tem angažiranjem dodatnih javnih sredstev.

Prav tako bi morale družbe, ki so ustanovljene, slediti zgolj namenu ustanovitve in ne bi smele ustanavljati hčerinskih družb, kar se v zadnjem obdobju dogaja, ali celo pridobivati kapitalskih naložb za izvajanje tržne dejavnosti. Kot primer je Vesel navedel občino Koper in nakup kapitalskih deležev v Vinakoper in Primorskih novicah.

Računsko sodišče tako ugotavlja, da se lahko ustanovitev gospodarskih subjektov ali pridobivanje kapitalskih naložb izvaja le zaradi predhodno ugotovljenega javnega interesa. Občine pa javnega interesa ne morejo "izumiti" dodaja Vesel.

Občine imajo interes tržnih dejavnosti

Pri poslovanju občin je trenutno zaznati vsebinski konflikt, še pojasnjuje predsednik računskega sodišča. Po mnenju občin namreč povprečnina ne dosega povečanja stroškov za nekatere transferje, obenem pa med občinami zaznavajo večji interes za opravljanje tržnih dejavnosti, in sicer z neposrednim ustanavljanjem podjetij ali dokapitalizacijo. "Kar pa je skregano s tezo, da je denarja za izvajanje obveznih nalog občin premalo," je še poudaril Vesel.

Navedel je tudi tri vzgibe občin za takšna ravnanja. Prvi je reševanje socialnega okolja, stopnje zaposlenosti ali blagovnih znamk, ki so v nekem okolju tradicionalno prepoznane. Drugi je iskanje bližnjic preko zadolževanja ali izogibanja javnim naročim, tretja "tiha ambicija" pa je obvladovati različna podjetja. Za takšna ravnanja po Veselovih besedah ni pravne podlage.