PRIHAJA 'ŽELEZNIŠKI DARS'? Vrtovec bi na glavo obrnil gradnjo cest in železnic

Slovenijo bi lahko v prihodnjih letih čakale korenite spremembe pri načrtovanju, financiranju in gradnji prometne infrastrukture. Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je na današnjem kongresu v Portorožu opozoril, da se država sooča s pomanjkanjem proračunskega denarja, zastarelim železniškim omrežjem in dolgotrajnimi postopki, zaradi katerih se pomembni projekti zamikajo.

Kot poroča Slovenska tiskovna agencija (STA), je minister napovedal pripravo zakona, ki bi omogočil ustanovitev posebnega podjetja in sklada za železniško infrastrukturo. Gre za nekakšen 'železniški Dars', ki bi pod eno streho združil načrtovanje, vzdrževanje in gradnjo železniških prog.

Osnutek zakonskega predloga naj bi ministrstvo pripravilo do decembra. Novo podjetje bi omogočilo tudi drugačne načine financiranja, saj država po ministrovih besedah vseh potrebnih investicij ne more zagotavljati zgolj iz proračuna.

"Za razvoj železniških projektov in njihovo financiranje potrebujemo drugačno obliko zakonodaje, da vsega ne plačujemo iz javnega proračuna, ampak pridobimo še več drugih virov in poenostavimo samo gradnjo," je po navedbah STA poudaril Vrtovec.

Civilne iniciative in okoljevarstveniki pod ministrovim drobnogledom

Vrtovec je bil posebej kritičen do dolgotrajnega umeščanja infrastrukturnih projektov v prostor. Po njegovem mnenju bi morala država pri strateško pomembnih gradnjah dobiti učinkovitejše mehanizme, s katerimi bi preprečila večletne zamude.

Skupaj z ministrico za okolje in prostor Polono Rifelj zato pripravlja spremembe zakonodaje, ki bi skrajšale postopke, ob tem pa po njegovih besedah še vedno zagotavljale varovanje narave.

Med možnostmi je omenil tudi sprejem posebnih zakonov za strateške infrastrukturne projekte, podobno kot pri investiciji družbe Magna Steyr v Hočah.

Pri tem je izpostavil zaplete pri gradnji podravske hitre ceste med Gorišnico in Markovci, povezane z varstvom ptic, ter ponavljajoče se presoje vplivov na okolje na Gorenjskem.

Minister je napovedal tudi možnost uvedbe avstrijskega modela, po katerem bi bilo mogoče gradbeno dovoljenje pridobiti že v okviru postopka presoje vplivov na okolje.

Še ostrejši je bil pri vprašanju nasprotovanja posameznim projektom. Po njegovih besedah bi bilo treba razmisliti o zakonodajni ureditvi, ki bi pri pomembnih državnih projektih dala večjo težo javnemu interesu.

"V državnem zboru moramo morda z dvotretjinsko večino določiti prevlado javnega interesa nad interesom civilne iniciative petih ljudi, ob morebitnem nasprotovanju temu pa bomo šli tudi na referendum," je dejal.

Poudaril je še, da ga nasprotovanje manjšega števila ljudi in okoljevarstvenikov ne bo odvrnilo od načrtovanih sprememb. Gre za ministrova stališča in napovedi, ne za že sprejete zakonske rešitve.

Šestpasovnice na najbolj obremenjenih avtocestah

Pomemben del napovedanih sprememb se nanaša tudi na slovensko avtocestno omrežje. Vrtovec je razkril, da je vodstvu Darsa že posredoval usmeritve za širitev avtocest na šest pasov na vseh odsekih, kjer dnevni promet presega 50.000 vozil.

Med prednostnimi odseki je omenil ljubljansko obvoznico ter avtocestne povezave proti Vrhniki in Razdrtemu. Izpostavil je tudi urejanje tretjega prometnega pasu med Domžalami in Ljubljano.

Širitev avtocest naj bi bila po ministrovih načrtih eden od odgovorov na vse večje prometne obremenitve in zastoje, s katerimi se vozniki srečujejo predvsem na vpadnicah proti prestolnici.

Kaj se obeta drugemu tiru med Divačo in Koprom?

Minister se je dotaknil tudi enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov za slovensko Istro. Po njegovih besedah ministrstvo pripravlja razpisno dokumentacijo za gradnjo vzporednega tira na železniški povezavi Divača–Koper.

S tem bi se nadaljeval razvoj železniške povezave, ki je strateško pomembna za koprsko pristanišče in slovensko logistiko.

Gradnja vzporednega tira je predvidena kot nadaljevanje projekta drugega tira. Družba 2TDK je septembra že poročala o izvajanju geološko-geomehanskih raziskav za vzporedni oziroma levi tir.

Hitra železnica med Ljubljano in Mariborom

V načrtovanem zakonu o železniški infrastrukturi naj bi država opredelila tudi projekt hitre železniške povezave med Ljubljano in Mariborom. Po Vrtovčevih besedah pristojne službe že šest let ostajajo pri preučevanju različnih možnosti poteka proge.

Minister ocenjuje, da pri takšnih projektih največja težava ni nujno zagotavljanje denarja, temveč predvsem umeščanje trase v prostor.

Kot primer posledic dolgotrajnih postopkov je navedel še tretjo razvojno os. Po njegovih navedbah je društvo Alpe Adria Green pred tremi dnevi vložilo tožbo glede državnega prostorskega načrta za odsek proti Dravogradu, medtem ko na odseku med Šentrupertom in Velenjem postopki čakajo na razlastitve.

Vrtovec je ob tem posledice preteklega referenduma o zakonu o vodah povezal z današnjimi težavami pri izvajanju infrastrukturnih projektov.

Napovedane spremembe za zdaj ostajajo na ravni ministrskih načrtov. Prvi konkretnejši korak naj bi sledil do decembra, ko ministrstvo napoveduje pripravo osnutka zakona za novo ureditev področja železniške infrastrukture.