PREPOVED ZAKRIVANJA OBRAZA: Vlada pripravlja spremembe, verskih razlogov med izjemami ni

Ustvarjeno z umetno inteligenco/simbolična fotografija

Namen predlaganih sprememb je policiji in drugim pristojnim organom olajšati prepoznavanje oseb ter preverjanje njihove identitete. Kot izhaja iz predloga, bi pravilo veljalo za vse posameznike, ki se zadržujejo ali gibljejo na javnih krajih, ne glede na vrsto oblačila ali druge osebne okoliščine.

"Ureditev se nanaša na učinek zakritja obraza, ne na določeno vrsto oblačila, verski simbol ali osebno okoliščino posameznika. Velja enako za vse," so zapisali predlagatelji.

Kdaj bi bilo zakrivanje obraza dovoljeno?

Predlog predvideva izjeme, kadar je zakrivanje obraza potrebno zaradi zdravstvenih ali poklicnih razlogov, športnih dejavnosti oziroma sodelovanja na umetniških, kulturnih ali tradicionalnih prireditvah.

Med izjemami pa niso izrecno navedeni verski razlogi, kar pomeni, da predlog zanje ne predvideva posebne oprostitve splošnega pravila.

Po veljavnem zakonu o varstvu javnega reda in miru je javni kraj opredeljen kot prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.

Predlagatelji poudarjajo, da so pri pripravi sprememb upoštevali primerljive zakonske ureditve v drugih državah in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.

V državnem zboru tudi pobuda za referendum

Vprašanje zakrivanja obraza na javnih krajih je medtem tudi predmet predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Pobudo so vložili poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa, Demokratov in Resnice.

Predlagano referendumsko vprašanje se nanaša na splošno zakonsko prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih. Tudi pobudniki referenduma poudarjajo, da ureditev ne bi bila usmerjena proti posameznemu verskemu ali drugemu oblačilu.

Kljub temu so predstavniki nekaterih poslanskih skupin ob predstavitvi pobude izpostavili vprašanje priseljevanja in prilagajanja priseljencev družbenim običajem. Poslanec NSi Janez Žakelj je med drugim dejal, da gre tudi za vprašanje nošenja burk.

Bodo volivci o prepovedi odločali že decembra?

Pobudniki so predlog referenduma o zakrivanju obraza vložili skupaj s še dvema predlogoma posvetovalnih referendumov, ki se nanašata na znižanje DDV za osnovna živila in energente ter racionalizacijo javne uprave.

Po prvotnih napovedih naj bi vsi trije potekali 6. decembra, skupaj z zakonodajnim referendumom o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

Vendar državni zbor predlogov posvetovalnih referendumov še ni obravnaval, prav tako ni jasno, ali bodo predlagatelji pri njih vztrajali.

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da mora med razpisom referenduma in glasovanjem preteči najmanj 30 dni. Če bi želeli posvetovalne referendume izvesti 6. decembra, bi jih morali razpisati najpozneje v začetku novembra.

Po neuradnih informacijah, navedenih v izhodiščnem poročilu, naj bi pobudniki razmišljali tudi o opustitvi načrtovanih referendumov. Uradne odločitve o tem za zdaj ni.