Naslovnica/Slovenija/"Potrošniki naj posegajo po slovenski hrani"
Slovenija4 min čitanja

"Potrošniki naj posegajo po slovenski hrani"

Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi ocenjuje, da je sistem zagotavljanja varne hrane v Sloveniji zelo dober, zato potrošnikom svetuje, naj posegajo predvsem po slovenski hrani. "Imamo zelo kakovosten nadzor, kar so potrdile tudi druge mednarodne institucije, predvsem pa je veriga od proizvajalca do potrošnika kratka," je dejal.

"Potrošniki naj posegajo po slovenski hrani"
FOTOGRAFIJA

Janez Posedi 

Posedi, ki je položaj nastopil 16. marca, je že spoznal vse sektorje Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in njihove vodje, s konkretnejšo vsebino pa se seznanja sproti in tako počasi dobiva širši pregled nad širokim področjem dela uprave. Njeno delo ocenjuje dobro. "Do spremembe pri vodenju uprave je prišlo zaradi odhoda prejšnje direktorice. Menjava torej ni bila potrebna zaradi vsebinskih, ampak kadrovskih razlogov," je dejal.

"Večjih sprememb ne načrtujem. Moja glavna naloga je zagotoviti vire, da bo lahko uprava delovala vsaj tako, kot je delovala doslej, kar pa ni enostavno glede na razmere v javnih financah."

Tudi mednarodne institucije delo uprave ocenjujejo zelo dobro ali odlično, kar po njegovem mnenju kaže tudi odločitev Kitajske, "ki je zelo zahtevna", da dovoli uvoz mlečnih izdelkov iz Slovenije. "Večjih sprememb ne načrtujem. Moja glavna naloga je zagotoviti vire, da bo lahko uprava delovala vsaj tako, kot je delovala doslej, kar pa ni enostavno glede na razmere v javnih financah," je opozoril.

Uprava, ki zaposluje nekaj manj kot 400 ljudi, ima za opravljanje svojih nalog v proračunu letos na razpolago 34,7 milijona evrov. "Ocenjujem, da so bili posegi v zadnjih letih zgrešeni in da bi letno potrebovali okoli 10 odstotkov več sredstev. Uprava je v zadnjih sedmih, osmih letih izgubila zelo veliko kadrov in to se bo dogajalo tudi v prihodnje, naloge pa se krepijo," je poudaril.

Vse bo odvisno od sredstev 

O tem se z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejanom Židanom še ni pogovarjal, pričakuje pa, da bodo to vprašanje odprli ob pripravi proračunov za leti 2016 in 2017. "Takrat bo nekdo moral povedati, kaj je materialno možno zagotoviti, mi bomo pa jasno povedali, kaj se za to da dobiti. Po moji oceni šala, da je komandir poslal policista s petimi evri po avtomobil, sploh ni več šala," je bil slikovit.

Na vprašanje, kako je Slovenija ogrožena glede vstopa oporečnih izdelkov na trg, je dejal, da znotraj slovenskega trga razmere obvladujejo. "Ko da nekdo v Španiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem ali drugje v Evropi nekaj na trg in to konča pri nas, pa gre za notranji trg. Mi nekih večjih akcij tu ne moremo voditi prav zaradi omejitve pri sredstvih," je dejal.

Letos bodo nadaljevali in po potrebi še okrepili preglede gostinskih obratov in pekarn. Načrtujejo 330 rednih pregledov obratov, ki imajo kot dejavnost registrirano proizvodnjo kruha, svežega peciva in slaščic oz. proizvodnjo pekarskih izdelkov in testenin, načrtujejo pa tudi 1185 pregledov gostinskih obratov, 1166 institucionalnih obratov, kot so šole, vrtci in bolnišnice, ter 558 obratov množične prehrane, npr. menz.

Fitofarmacevtska sredstva - da ali ne? 

Bo uprava izsledke inšpekcijskih pregledov še naprej javno objavljala? "Mislim, da je objava rezultatov instrument, ki deluje leto ali dve, potem pa se ljudje na to navadijo in vprašanje je, ali jih bo sploh še kdo pogledal. Mi moramo varnost na tem področju okrepiti, če ocenimo, da je to potrebno, ne glede na to, ali se bo javnost na to odzivala ali ne. Sam tega ne nameravam zapirati, menim pa, da to ne more biti glavni instrument, na katerega bi se zanašali pri dvigu kakovosti ali standarda v teh dejavnostih," je poudaril.

Glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev glavni problem vidi pri nosilcih dejavnosti. "Mi imamo popoln nadzor nad trgovino, nad tem, kaj je dovoljeno in kaj ni, ocenjujemo pa, da bi lahko bila svetovalna služba na tem področju boljša. Uporaba teh sredstev vsekakor vpliva na okolje, zato je pomembno, da vsi mehanizmi, ki jih izvajamo, preden ta sredstva pridejo na trg, delujejo. Zaenkrat lahko ocenim, da ta del naše uprave zelo dobro deluje," je dejal.

"Ko da nekdo v Španiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem ali drugje v Evropi nekaj na trg in to konča pri nas, pa gre za notranji trg. Mi nekih večjih akcij tu ne moremo voditi prav zaradi omejitve pri sredstvih."

V Sloveniji težavo povzroča tudi premajhna razpoložljivost registriranih zdravil. Posedi vzroka za to ne vidi le v tem, da registracija zdravil v EU ni poenotena, ampak tudi v tem, da je slovenski trg zelo majhen in da je proizvajalce težko spodbuditi, da vstopijo na naš trg.

Eno od pomembnejših vprašanj, s katerimi se poleg rednih nalog ukvarja uprava, so tudi pogajanja o sporazumih, kot je trgovinsko-investicijsko partnerstvo med EU in ZDA (TTIP). "Na tem področju se od uprave pričakuje veliko. Imamo kompetentne ljudi, ki lahko pri tem sodelujejo, je pa to zelo zahtevno, ker je dostopnost do gradiv zelo otežena, odziv pa mora biti zelo hiter," je pojasnil. Njihovo izhodišče je, da je zniževanje standarda na področju varne hrane in dobrobiti živali nesprejemljivo.

Vir: Uredništvo/STA, foto: STA

Komentari 0

Poštujte kućna pravila

Budi prvi koji će komentirati.