"Potrebujemo dobre natakarje!"
Šolsko leto se pričenja tudi za srednje šole. Obiskali smo Srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli, ki je v tem ribiškem mestecu dejavna že več kot 50 let. O položaju gostinskih poklicev in turizma smo spregovorili z ravnateljico Adelijo Perne, ki je pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda.


Kakšno je sploh zanimanje za gostinske in turistične poklice?
Preden odgovorim, moram razložiti, da pri nas izvajamo več programov. V srednjem poklicnem izobraževanju izvajamo program gastronomija in hotelirstvo, ki traja tri leta. Dijaki pridobijo naziv gastronom hotelir in se glede na usmeritev izučijo za delo v strežbi oziroma kuhinji. V srednjem strokovnem izobraževanju, ki traja štiri leta, izvajamo program gastronomija in turizem, kjer dijaki pridobijo naziv gastronomsko-turistični tehnik, in program predšolska vzgoja, kjer se dijaki izučijo za poklic vzgojitelj/vzgojiteljica predšolskih otrok. V programu gastronomija in turizem imajo dijaki enake splošno izobraževalne predmete, glede na usmeritev v gastronomijo ali turizem pa se ločujejo pri strokovnih modulih in praktičnem usposabljanju z delom. Zanimanje za usmeritev v turistične strokovne module je večja, v zadnjih letih pa opažamo tudi porast dijakov, ki se odločajo za gastronomijo. To leto imammo vpisanih okoli 350 dijakov. Zanimanje za gostinske poklice tudi zaradi krize narašča, saj nudijo kljub vsemu ostalemu tisto, česar v teh časih primanjkuje: delo.
Zdi se, da je zadnje čase več zanimanja za poklic kuharja, ki je bolj cenjen od natakarskega poklica?
Tako je. Zadnji dve leti smo imeli celo samo kuharje, vendar smo skušali naše sile usmeriti v popularizacijo usmeritve v strokovne module iz strežbe. Sicer je res sedaj program skupen, da s tem tudi sledimo evropskim trendom. Kuharstvo je sicer še vedno bolj atraktivno, vendar ... potrebujemo tudi dobre natakarje! Glede natakarskega poklica se že dlje časa govori, da je zelo razvrednoten, da lahko to delo opravlja vsakdo. Mogoče v barih in manjših lokalih, nikakor pa ne v gostilnah, restavracijah, hotelih … Ne predstavljam si postrežbe jedi brez izučenih natakarjev.

Težava je morda v tem, da so kadri zelo iskani, poklic pa ni spoštovan. Je težava v zakonodaji ali delodajalcih?
Zagotovo gre vpliv pripisati tudi zakonodaji. Poklic natakarja zahteva celega človeka. Ne moreš si vzeti dopusta tako kot ostali, ne moreš imeti 8-urnega delavnika. Vendar to ni samo v tem poklicu, ampak tudi v drugih. Če se nekaj razvrednoti, kar se je s poklicem natakarja dejansko zgodilo, mora preteči veliko časa, da se to spremeni. Opažam pa, da se je tendenca obrnila. Naši oddelki so namreč ponovno polni.
Vplivajo na to tudi starši, recimo zato, ker kljub krizi gostinski poklici ponujajo delo?
Zagotovo je to tudi eden izmed vzrokov. Če pogledamo samo Obalo, je sektor, ki kljub vsemu deluje, turizem. V turizmu ni bilo odpuščanj, medtem ko jih je bilo veliko v drugih panogah.
Kaj se je v gostinskih poklicih najbolj spremenilo v zadnjih 50 letih?
Poklici so se zelo spremenili, vsi programi so bili pred kratkim prenovljeni. Tisto, kar je novega v turizmu, skušamo podajati v odprtem kurikulu. Pri pripravi tega dela predmetnika, ki ga neposredno oblikuje šola, sodeluje tudi lokalno turistično gospodarstvo. Pomembna je tudi delovna praksa. Pri tem pomagamo in usposabljamo mentorje pri delodajalcih, tudi s pomočjo evropskih sredstev.
Vaša šola ima tudi dijaški dom. Je zanimanje zanj veliko?
Šola je na atraktivni lokaciji ob morju, v lepem mestu, tako da tudi to vpliva pri odločitvah dijakov, ki pridejo sem iz drugih krajev. Takih je od 70 do 100. Tisti s Kozine in širše okolice Krasa se vozijo v šolo vsak dan, nekaj pa jih je tudi iz Ljubljane in Celja.
Vir: Bojan Marsič, foto: Bojan Marsič



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.