Poslanci z deklaracijo proti občini Ankaran

Ustavno sodišče je po mnenju podpisnikov z odločbo iz junija 2011, s katero je ustanovilo občino Ankaran, poseglo v ustavno določeno zakonodajno pristojnost DZ. Kot namreč pišejo v obrazložitvi, je glede na ustavne določbe ustanovitev občine in določitev njenega območja izrecna ustavna pravica in dolžnost zakonodajnega organa.

"Navedena odločba ustavnega sodišča tudi sicer posega v nekatera temeljna ustavna načela, zlasti pa v načelo demokratičnosti, načelo delitve oblasti in načelo pravne države. Samo državni zbor ima pravico in dolžnost sprejemati zakone in zato je samo državni zbor pooblaščen z zakonom ustanoviti občino," pišejo predlagatelji. Dodajajo še, da so v skladu z načelom delitve oblasti vse veje oblasti enakopravne, navedena odločba pa je porušila to ravnovesje v škodo zakonodajne veje oblasti.

Prav tako še opozarjajo, da čeprav naj bi šlo v navedeni odločbi za način izvršitve odločbe, torej za začasno ureditev stanja, ki ga zakonodajalec lahko spremeni z zakonom, gre v resnici za trajno ureditev, ki je DZ dejansko ne more spremeniti v okviru normalnega zakonodajnega delovanja.

Kot dodaten argument pa navajajo še, da bi z ustanovitvijo občine Ankaran trpela občina Koper, pa tudi vse gospodarstvo Slovenije, saj da se pri sprejemanju prostorskih odločitev kaže nezdružljivost interesov dveh lokalnih skupnosti na istem nedeljivem prostoru koprskega pristanišča.

"Glede na zgoraj navedene razloge DZ ne more izvršiti odločbe ustavnega sodišča" in "vztraja pri na veljavni zakonski določitvi območij v Sloveniji". Posledično se volitve lahko razpišejo samo v občinah, ki jih opredeljuje zadnji aktualni zakon pred odločbo ustavnega sodišča, je še zapisano v predlogu deklaracije.

Poleg Kavtičnika so deklaracijo podpisali še nekateri drugi poslanci pretežno iz vrst PS in DeSUS pa tudi nepovezana poslanca Ivan Vogrin in Borut Ambrožič, poslanka DL Kristina Valenčič ter poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli.

K predlogu besedila so dodali še pravna mnenja pravnikov Janeza Čebulja, Mira Cerarja, Franca Grada pa tudi strokovnjaka za lokalno samoupravo Janeza Šmidovnika.

Tako denimo Čebulj med drugim ocenjuje, da je ustanovitev občine Ankaran z ustavno odločbo ustavno sporna. Takšna odločba ima moč zakonske norme in nima moči ustavnopravne razlage, zato sprejem zakona, ki bi nadomestil z odločbo določen način izvršitve, pa sam po sebi po mnenju Čebulja ni neustaven.

Ob tem dodaja, da bi se sicer lahko kasneje v postopku ustavne presoje izkazalo, da so njegove določbe v neskladju z ustavo, vendar bi moralo ustavno sodišče takšno morebitno kasnejšo presojo opraviti z vidika določb ustave.

Šmidovnik pa je ocenil, da je z ustanovitvijo občine Ankaran ustavno sodišče nastopilo, kot da sploh ni opazilo, da je s to odločitvijo že na območju zakonodajne oblasti in da je s tem grobo kršilo ustavno načelo o delitvi oblasti z nedoglednim posledicami za politični sistem države Slovenije.

"Odgovornost državnega zbora za razrešitev tega vprašanja je torej velika, ker je njegova pomembnost neprimerno večja kot pa pomembnost samega naselja Ankaran," je v mnenju zapisal Šmidovnik.

Predsednik sveta Krajevne skupnosti Ankaran Gregor Strmčnik medtem zadeve, ki se mu zdi nesmiselna, ni želel komentirati. Za STA je ocenil le, da državljanke in državljani trenutno ne potrebujejo takšnih stvari, poslanci pa bi se lahko glede na politično krizo v državi ukvarjali s čim drugim.

Občino Ankaran je, potem ko volji tamkajšnjih prebivalcev niso sledili poslanci - ustavno sodišče ustanovilo kot 212. slovensko občino. Na letošnjih lokalnih volitvah bodo Ankarančani prvič volili svoje občinsko vodstvo. Če jim seveda poslanci tega ne bodo znova preprečili.