BREZ NAPREDKA: Slovenija ne kaže interesa, da bi se borila proti korupciji

Države podpisnice so se s podpisom konvencije zavezale, da bodo zavzeto preiskovale in preganjale mednarodno korupcijo, a poročilo Transparency International kaže, da je polovica sodelujočih držav kljub zvezi na tem področju storila malo ali nič.

V poročilu so države glede izvajanja konvencije razdeljene v štiri kategorije. V prvi so tiste, ki zaveze izvajajo aktivno, nato tiste, ki to počno zmerno, v tretji tiste z omejenim zavzemanjem, v zadnji pa države z malo ali nič izvajanja zavez. Slovenija je v zadnji skupini, poleg nje pa je še 19 držav: Argentina, Belgija, Bolgarija, Brazilija, Češka, Čile, Danska, Estonija, Irska, Izrael, Japonska, Luksemburg, Kolumbija, Mehika, Poljska, Rusija, Slovaška, Španija, Turčija.

Konvencijo izvajajo v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji in ZDA. Zmerno zaveze v konvenciji izvajajo v Avstriji, Avstraliji, na Finskem, v Italiji in Kanadi ter na Norveškem. Omejeno je izvajanje konvencije v Franciji, Južni Koreji in Južnoafriški republiki, na Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, na Švedskem in v Novi Zelandiji.

Zaznali mnogo pomanjkljivosti

V TI Slovenia ob objavi poročila poudarjajo, da je naša država konvencijo ratificirala že pred štirinajstimi leti. A kot pravijo v sporočilu za javnost, so med letošnjo raziskavo zaznali mnogo sistemskih pomanjkljivosti. Nekaj sodišč je denimo med zbiranjem podatkov navedlo, da posebne evidence primerov podkupovanja z mednarodnim elementom ne vodijo, čeprav so po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije o takšnih primerih zavezani poročati Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Nekatera sodišče se na njihova vprašanja sploh niso odzvala, dodajajo.

V TI Slovenija sicer pozdravljajo nekatere pozitivne ukrepe, izvedene v zadnjem letu, vendar si želijo celostnega pristopa. Zato pristojne pozivajo, naj začnejo izvajati konkretne dejavnosti, ki bodo zagotovile učinkovit pravni okvir in njegovo izvajanje v praksi. Vlada bi po njihovem morala dopolniti program ukrepov za preprečevanje korupcije, ki bi posvečal več pozornosti tujemu podkupovanju s konkretnimi cilji in zadolžitvami za posamezna ministrstva. KPK naj po predlogu TI Slovenija prevzame aktivno vlogo pri vzpostavitvi popolne statistike primerov tujega podkupovanja v digitalni obliki. Omenjena organizacija predlaga tudi podrobno analizo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter njegovo primerno dopolnitev. Obenem si želi izboljšanja določil o zaščiti prijaviteljev koruptivnih dejanj ter zagotavljanje sistematičnega in kakovostnega izobraževanja za javne uslužbence.