Ponovna uvedba vizumov za Balkan?

Ministri so danes potrdili nedavni dogovor članic in Evropskega parlamenta o možnosti ponovne začasne uvedbe vizumske obveznosti v primeru "občutnega in nenadnega" porasta neupravičenih prošenj za azil ali migracijskih pritiskov. Ukrep se bo lahko uporabil le v skrajnem primeru, za šest mesecev.

Problem porasta neutemeljenih prošenj za azil

Ob tem so nekatere članice znova opozorile na problem porasta neutemeljenih prošenj za azil. "Nekatere članice se soočajo z velikimi migracijskimi pritiski in zlorabami azilnih postopkov (...) Obstajajo kar močni pritiski, da bi začeli razmišljati o začasni ukinitvi vizumske liberalizacije," je ob robu zasedanja pojasnil notranji minister Gregor Virant.

Slovenija po ministrovih besedah odločno zavzema stališče, da je lahko začasna ukinitev vizumske liberalizacije le skrajno sredstvo. Države Zahodnega Balkana se trudijo, da bi zajezile te zlorabe, kolikor je mogoče, je poudaril Virant.

Le v skrajnem primeru

A za zdaj po ministrovih besedah prevladuje stališče, da bi začasno ukinitev vizumske liberalizacije uporabili le v skrajnem primeru ter da se najprej poskuša z drugimi ukrepi na obeh straneh, v državah Zahodnega Balkana in v članicah unije.

Razprava o tem problemu se sicer odpre vsako zimo, saj so med neutemeljenimi prosilci za azil v glavnem Romi, ki se pred mrazom zatečejo v azilne domove v članicah z najbolj liberalnimi in odprtimi azilnimi sistemi.

Treba je poskrbeti za preprečitev zlorab

Med članicami obstaja "praktično soglasno mnenje, da zaradi zlorab socialnih transferjev ne more biti postavljena pod vprašaj temeljna svoboščina, se pravi prost pretok oseb, ampak je treba poskrbeti za preprečitev zlorab pri uveljavljanju socialnih pravic", je razpravo o tem povzel Virant.

Pri tem lahko Slovenija po ministrovih besedah pokaže dobro prakso - sistem e-sociale, ki v veliki meri preprečuje zlorabe socialnih pravic z integracijo različnih javnih registrov.

Na dnevnem redu je tudi zimzelena tema - vstop Romunije in Bolgarije v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah. Odločitve ne danes ne v bližnji prihodnosti ni pričakovati, nekatere članice namreč še vedno menijo, da državi nista storili dovolj v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.