Pomen praznika dela je načet

Dolgo obdobje gospodarske krize in velika brezposelnost očitno puščata posledice na sindikalni zavesti in tudi dojemanju 1. maja kot praznika dela, ugotavlja Delo. V tokratni anketi so zaznali zmerno zmanjšanje števila tistih, ki temu prazniku pripisujejo večji pomen.

Vendar je na drugi strani zaznati veliko spremembo, saj je tistih, ki odgovarjajo, da ima praznik majhen pomen oziroma ga nima, letos največ - dobra tretjina. Tako kot v zadnjih štirih letih tudi letos velika večina vprašanih ne bo aktivno sodelovala na sindikalnih prireditvah.

Nezaupanje v sindikate

Primerjava sociodemografskih podatkov je pokazala, da se bodo sindikalnih prireditev udeležili predvsem mladi, saj obe skupini, študentje in mladi v starostni skupini od 18. do 25. leta, statistično značilno izstopata v primerjavi z drugimi skupinami. Na vprašanje, kako uspešni so sindikati pri zaščiti delavskih pravic, so dobili odgovore, ki bi lahko po navedbah časnika skrbeli sindikate. Da so uspešni, meni le 14 odstotkov vprašanih, da so neuspešni, pa kar polovica.

V drugem sklopu so se posvetili prazniku upora proti okupatorju. Ljudje mu pripisujejo večji pomen kakor lani. Če je bilo lani 37 odstotkov tistih, ki mu niso pripisovali večjega pomena, je letos največ, 38 odstotkov, tistih, ki so odgovorili, da pripisujejo nekdanjemu prazniku Osvobodilne fronte velik pomen.

Tretina je indiferentnih

Tistih, ki so indiferentni, je tretjina, približno toliko kot lani, manj je takšnih, ki se niso mogli odločiti, povečal pa se je delež podpornikov praznika. Dan upora proti okupatorju se zdi pomemben zlasti podpornikom SD.

V povezavi z zgodovino se v zadnjem času najbolj poudarja velika politična podpora postavitvi spomenika, posvečenega žrtvam vseh vojn, na Kongresnem trgu v Ljubljani. Nekoliko več kot 70 odstotkov vprašanih postavitev spomenika podpira. Na vprašanje, ali smo v Sloveniji dosegli spravo, je 75 odstotkov vprašanih odgovorilo, da ne.