Plače počasi padajo, manj tudi zaposlenih

Število zaposlenih se je do leta 2011 povečevalo, a tudi zadnja leta se povsod ne znižuje

Po podatkih Ajpesa, kjer število zaposlenih izračunajo na podlagi opravljenih ur, se je v javnem sektorju število zaposlenih od leta 2006 do leta 2011 povečevalo, v letu 2012 pa je začelo nekoliko upadati, kar se je nadaljevalo tudi leto zatem.

V letu 2011, ko je bilo število javnih uslužbencev najvišje, jih je bilo 160.868, do konca lanskega leta se je njihovo število zmanjšalo za 2717. Podatki za letošnji junij znova kažejo na povišanje skupnega števila zaposlenih, in sicer za 299.

S skupnim številom 158.450 zaposlenih je bil tako javni sektor sredi letošnjega leta približno na ravni med letoma 2009 in 2010. Res pa julijski podatki kažejo za 500 manj zaposlenih, kar je verjetno pripisati tudi počitniškemu mesecu, glede na to, da izračun Ajpesa temelji na opravljenih urah.

Največ zaposlenih je na področju izobraževanja in športa (36,5 odstotka), sledijo zaposleni na področju zdravstva (21 odstotkov). Zaposleni na ministrstvih in organih v sestavi pa predstavljajo 16,8-odstotni delež vseh zaposlenih v javnem sektorju.

V državni upravi se sicer število zaposlenih po letu 2009 znižuje; decembra 2009 jih je bilo 43.071, marca 2014 pa 40.088. V izobraževanju je število zaposlenih naraščalo do leta 2011, ko jih je bilo 58.388, nato pa je začelo nekoliko upadati in marca letos jih je bilo 57.508. Na področju zdravstva pa število zaposlenih ves čas nekoliko narašča, decembra 2008 jih je bilo 31.430, marca letos pa 33.204.

Povprečne bruto plače v javnem sektorju višje od tistih v zasebnem

Kot izhaja iz analize plač v javnem sektorju za leto 2013, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo, je bila realna rast bruto plače na zaposlenega v javnem sektorju do leta 2004 višja kot v zasebnem sektorju. Do leta 2009 so bruto plače v javnem sektorju še vedno realno rasle, a je rast ostajala pod realno rastjo bruto plače na zaposlenega v zasebnem sektorju. Po letu 2009 pa je realna bruto plača na zaposlenega v javnem sektorju močno padala, medtem ko je v zasebnem sektorju do leta 2011 naraščala.

Od leta 2005 so se povprečne bruto plače tako zaposlenih v javnem kot v zasebnem sektorju povišale za slabih 400 evrov, so pa plače v javnem sektorju za slabih 300 evrov višje od tistih v zasebnem. 

Se je pa v lanskem letu masa sredstev za bruto plače v javnem sektorju glede na predhodno leto zmanjšala za 4,1 odstotka oz. za 142,2 milijona evrov, kar je predvsem posledica varčevalnih ukrepov.

Povprečna letna plača na zaposlenega v javnem sektorju je lani znašala 20.869 evrov, kar je za 2,7 odstotka (za 573 evrov) manj kot v letu 2012. Od povprečnega zneska z višjimi plačami izstopajo nevladni proračunski uporabniki (DZ, DS, DVK, DRK, SAZU, ustavno sodišče, računsko sodišče,...), vladne službe, javni zavodi s področja raziskovalne dejavnosti in javne agencije, z nižjimi pa javni zavodi s področja socialne varnosti.

Največ izplačil za delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela

V letu 2013 se je obseg sredstev za delovno uspešnost v celotnem javnem sektorju zmanjšal za 3,9 milijona evrov (za 5,4 odstotka). Največji obseg izplačil delovne uspešnosti je bil zaradi povečanega obsega dela javnih uslužbencev, ki se izplačuje v vsem javnem sektorju.

Na drugem mestu je bila delovna uspešnost zaradi povečane pedagoške oz. učne obveznosti, sledita pa delovna uspešnost zaradi prodaje blaga in storitev na trgu ter delovna uspešnost zaradi dodatne tedenske pedagoške obveznosti za visokošolske učitelje.
 

Največ, 65,2 odstotka sredstev, je bilo izplačanih na področju vzgoje, izobraževanja in športa, kjer lahko zaposleni poleg običajne delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela prejmejo izplačilo za delovno uspešnost zaradi dodatne tedenske učne/pedagoške obveznosti, še kaže omenjena analiza plač v javnem sektorju za leto 2013.

Med dodatki največ sredstev za dodatek za delovno dobo

V letu 2013 je masa sredstev za dodatke znašala 268,4 milijona evrov, kar je za 3,5 odstotka manj kot v letu 2012. Največji delež med dodatki zavzema dodatek za delovno dobo, ki predstavlja 56,1 odstotka vseh sredstev za dodatke oziroma 150,5 milijona evrov.

V strukturi različnih vrst dodatkov (brez dodatka za delovno dobo) pa zavzemajo največji delež dodatek za nedeljsko delo (19,5 odstotka), za delo ponoči (12,8 odstotka), za izmensko delo (12,1 odstotka) ter položajni dodatek (10,5 odstotka).

Sredstva za dežurno delo so se v letu 2013 povečala za 17 odstotkov (za tri milijone evrov), sredstva za nadurno delo pa so se zmanjšala za 11 odstotkov (8,6 milijona evrov), še kaže omenjena analiza.