Osp: najstarejša slovenska vas

Osapska reka nastane z združitvijo hudournikov s flišnega pobočja tinjanskega hriba in kraških izvirov. Zanimiv za obiskovalca je obisk velike kraške jame-izvira, v kateri je bil, še v ne tako davnih časih, manjši grad-utrdba. Pred jamo se v deževnih dneh tvori manjše jezerce.

Dolina že zgodaj naseljena

Rodovitna in s prijetno ter blago mikroklimo obdarjena dolina je zelo zgodaj pritegnila ljudi, da so si na tem kraju zgradili večje naselbinsko jedro. Da je bila dolina že zgodaj naseljena, pričajo tudi ostanki zidane rimske grobnice, kamniti stebri in podstavki, več oljenk, rimskih novcev ter fragmenti steklenih in keramičnih posod.

Nad vasjo je jama, kjer je ohranjen obrambni zid, za katerim so si ljudje iskali zatočišče v času turških napadov. Osapska dolina je bila znana kot pomemben oskrbovalec tržaškega trga z zelenjavo, predvsem radiča.

Obiski plezalcev z vsega sveta

Danes je Osp obiskovan tudi zaradi strme stene, ki je tako značilna za to vas. Plezalci iz vseh koncev sveta se spoprijemajo z različnimi plezalnimi potmi, ki vodijo proti vrhu stene. Vas je za potrebe bivanja plezalcev uredila tudi lep in prostran kamp.

Osp je tudi najstarejša vas v Sloveniji, saj jo omenjajo že leta 1067 kot Ozpe, kar je celo 77 let pred prvo omembo mesta Ljubljana. Med 2. svetovno vojno je bil del vasi požgan. V Ospu deluje zelo uspešno kulturno društvo, ki s svojo pestro dejavnostjo ohranja stara ljudska izročila tega lepega in živahnega istrskega kraja.