Oljčna muha je močno prizadela letino oljk

Tako hudega napada oljčne muhe ni bilo vsaj 30 let, kar gre pripisati spletu okoliščin, od visokih temperatur v zimskem obdobju, zgodnji vegetaciji oljke spomladi ter nenazadnje poletju, ki so ga zaznamovale nižje temperature, pogoste padavine in vlaga, je z STA povedala Veselova, sicer vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri Kmetijsko gozdarske zavodu Nova Gorica.

Že od začetka so ocenjevali, da bo letina količinsko slabša in da bo dosegla le okoli polovico običajne količine, napadi muhe pa rišejo še bolj črne scenarije, saj veliko plodov predčasno odpada z dreves. "Mislim, da bo dobro, če bomo imeli četrtino pridelka," meni Veselova, ki hkrati opozarja, da je stanje glede na posamezno lego zelo različno.

Na udaru tudi kakovst olja

Tudi kakovost bo na udaru. Tisti pridelovalci, ki so se že konec septembra lotili obiranja dreves in s tem opravilom že zaključujejo, bodo še lahko uspeli pridelati ekstradeviško kakovost, čeprav bo pri čisti ekološki pridelavi to zelo težko. Sicer pa se bo odlašanje z obiranjem odrazilo tako na manjši količini kot na slabi kakovosti pridelka.

Ob tem obstaja nevarnost tudi za v prihodnje, saj če bodo zaradi tega nasadi oljk ostali neobrani, bo to lahko imelo za posledico še večjo populacijo muh, napoveduje Viljanka Vesel.

Oljkarji so se srečali še z birokratskimi ovirami

Obenem opozarja tudi na birokratske ovire, s katerimi so se oljkarji srečali v letošnjem letu. V razmerah, ko je bilo zaradi izjemno številčne populacije škodljivcev nujno primerno ukrepanje, smo se pri nas odločili biti bolj papeški od papeža in za razliko od ostalih evropskih držav omejiti uporabo specifičnih fitofarmacevtskih sredstev. Nato je država popustila pritiskom pridelovalcev in tik pred zdajci le odobrila uporabo omenjenih sredstev v omejenem obsegu, vendar vprašanje smiselnosti obstoječih omejitev ostaja. "Zakaj bi vsi imeli zdrave plodove, mi pa ne," se ob tem sprašuje Veselova.