Odvetniška zbornica proti davčni blagajnam

Davčne blagajne naj bi bile namreč v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (Furs). Predsednika odvetniške zbornice Romana Završka pa skrbi uhajanje podatkov "glede na splošno znana dejstva, da ti podatki uhajajo, kjer ne bi smeli".

Dosedanji sistem z omejeno obliko davčnih blagajn, pri katerem računovodski programi onemogočajo brisanje računov, njihovim potrebam, potrebam strank in javnemu interesu popolnoma zadošča, je ocenil. Obenem ima odvetnik po zakonu o odvetništvu predpisano, kaj mora biti na računu. Završek tudi pravi, da gre pri odvetniških storitvah za nekoliko drugačne storitve od gostinskih, frizerskih in podobno.

Nekateri odvetniki naj ne bi izdajali računov

Završek je v izjavi za nekatere medije omenil tudi stroške, ki bi jih uvedba davčnih blagajn prinesla z nabavo opreme in njenega vzdrževanja in jih bodo najbrž nosili uporabniki blagajn. Ta strošek po njegovem verjetno ne bo zanemarljiv, zato Završek pričakuje, da ga bodo uporabniki všteli v ceno svojih storitev.

Na govorice, da nekateri odvetniki včasih ne bi izdajali računov, Završek odgovarja, da konkretno ni dobil niti enega podatka, kateri odvetniki naj bi to počeli. Če pa se to pojavlja, tega davčna blagajna ne bo mogla zabeležiti, je dodal.

Vlada je na četrtkovi seji sklenila nadgraditi sistem t.i. virtualnih davčnih blagajn. Uvedbo blagajn načrtuje za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Po oceni vlade bi se tako povečala preglednost poslovanja davčnih zavezancev in otežila skrivanje dejanskega prometa. Predvidoma januarja se bo vlada seznanila z izhodišči uvedbe davčnih blagajn in pripravila novelo zakona.