Odločitev vlade o zaustavitvi privatizacije je v nasprotju z zakonom o SDH

Kot pojasnjuje pravnik, ni pravne podlage za tak sklep vlade, ki ga je sprejela kot državni organ na seji vlade. Tudi v primeru, da bi ta sklep sprejela v okviru skupščine SDH, zakon o SDH ne predvideva, da bi se lahko skupščina holdinga vmešavala v postopek privatizacije potem, ko je DZ že dal soglasje.

Ob tem je Pirnat dejal, da se mu zdi to dejanje vlade nekoliko neresno. "Po eni strani je vlada sama predlagala izdajo soglasja DZ, nekaj mesecev kasneje, ko so nekateri postopki privatizacije v teku, pa si premisli," poudarja. Te postopke po njegovem mnenju ni mogoče enostavno ustaviti, saj to lahko pomeni tudi kakšne odškodninske odgovornosti.

Poleg tega je Pirnat izpostavil vprašanje, ali je bila ta odločitev dovolj premišljena. Po njegovem prepričanju je v to mogoče podvomiti. "Taka odločitev je v nasprotju z nekaterimi določbami zakona o SDH. Njegov namen je namreč, da se politika ne vmešava v postopke, potem ko je bilo o njih enkrat že odločeno," je še dejal.

Medtem so v DZ za STA pojasnili, da je bil v času, ko je DZ dal soglasje k prodaji 15 podjetij, v veljavi še stari zakon o SDH, v katerem je bilo za upravljanje z naložbami, ki presegajo vrednost 20 milijonov evrov ali predstavljajo več kot 25-odstotni lastniški delež v podjetjih, potrebno soglasje parlamenta (38. člen).

V novem zakonu o SDH pa po navedbah služb v DZ to soglasje ni predvideno in te vloge DZ nima. Za interpretacijo novega zakona o SDH so napotili na ministrstvo za finance.