ODLOČITEV, KI JE SPREMENILA USODO SLOVENCEV: Pred 160 leti je Beneška Slovenija pripadla Italiji

Gerolamo Induno, Vstop Viktorja Emanuela II. v Benetke

Plebiscit je potekal 21. in 22. oktobra 1866, po tretji italijanski osamosvojitveni vojni, v kateri je Avstrijsko cesarstvo izgubilo oblast nad Benečijo. Z glasovanjem so prebivalci formalno potrdili priključitev ozemlja Kraljevini Italiji.

Glasovalno pravico so imeli moški, starejši od 21 let, ki niso bili kaznovani. Po podatkih, ki sta jih predstavila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev Trst, je v okrajih s slovenskim prebivalstvom za priključitev Italiji glasovalo 25.434 volivcev, proti sta bila dva, 15 glasovnic pa je bilo neveljavnih.

V Reziji je priključitev podprlo 300 volivcev, v celotni Furlaniji pa je bilo po navedenih podatkih 105.386 glasov za in le 36 proti.

Zgodovinar plebiscit označil za farso

Kljub skoraj soglasnemu izidu zgodovinarji opozarjajo, da okoliščine glasovanja ne omogočajo preproste razlage, da so vsi prebivalci svobodno podprli priključitev. Zgodovinar, profesor in publicist Jure Banchig je na nedavnem posvetu v Trstu, ki sta ga pripravila Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev, plebiscit označil za farso.

Po njegovih besedah je glasovanje spremljala obsežna propaganda, prisotno pa je bilo tudi ustrahovanje prebivalstva. Na omejene možnosti dejanske izbire opozarja tudi zgodovinska raziskava Jaromirja Berana, objavljena v Zgodovinskem časopisu.

Pod Italijo prišlo približno 30.000 Slovencev

Po plebiscitu se je pod italijansko oblastjo znašlo približno 30.000 Beneških Slovencev. Del slovenskega ozemlja, med drugim Breginjski kot in Livek, je ostal v Avstrijskem cesarstvu. Priključitev je močno zaznamovala življenje tamkajšnjega slovenskega prebivalstva. Beneški Slovenci niso dobili nazaj nekdanje samouprave, ki so jo v času Beneške republike uživali zaradi svoje vloge pri varovanju meje.

Novinarka Erika Jazbar je na posvetu v Trstu opozorila, da so bili po priključitvi vključeni v italijanski šolski in upravni sistem brez ustrezne zaščite svojega jezika in narodne identitete. Sledilo je dolgotrajno poitalijančevanje, ki se ni omejilo le na šolstvo in javno upravo, temveč je poseglo tudi v cerkveno življenje. Povezave z drugimi Slovenci, ki so ostali pod avstrijsko oblastjo, so bile otežene.

Slovenščina pod pritiskom tudi danes

Čeprav je od plebiscita minilo 160 let, se slovenska narodna skupnost v Benečiji še vedno sooča z izzivi pri ohranjanju jezika in identitete.

Pomembno vlogo imajo ustanove v Nadiških dolinah, med njimi dvojezično šolsko središče v Špetru, Inštitut za slovensko kulturo in muzej SMO. S svojim delovanjem prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine in slovenskega jezika.

Jazbarjeva je ob tem opozorila, da širše območje postopoma izgublja nekatere pomembne temelje svoje identitete, med drugim uporabo slovenščine v cerkvenem življenju. Po njenem prepričanju bo prihodnost Beneških Slovencev odvisna tudi od odnosa matične domovine do zamejskih skupnosti in njihovega kulturnega razvoja.