Naslovnica/Obetajo se spremembe na morju: za varnost kopalcev in okolja!
Regional3 min čitanja

Obetajo se spremembe na morju: za varnost kopalcev in okolja!

Poletna sezona je čas, ko se na divjih plažah slovenske obale zvrsti na stotine plovil, ki sidrajo vsepovprek. Ta povzročajo preglavice predvsem upravi za pomorstvo zaradi varnosti kopalcev in okoljevarstvenikom ter zaradi uničevanja morskega dna.

Obetajo se spremembe na morju: za varnost kopalcev in okolja!
FOTOGRAFIJA

Robert Turk

Fenomen je v zadnjem letu v skokovitem porastu. Predvsem ob koncih tedna so lokacije, kot so Debeli Rtič, Bele Skale, Zaliv meseca, ter območje med Strunjanom in Fieso tako rekoč prepredene s plovili. Včasih ni bilo tako, z vstopom Slovenije v Schengensko območje pa so na naše plaže začeli zahajati predvsem Italijani kot dnevni turisti. Njihova obala je v večjem delu mujnata, morje umazano, zato je odločitev za prihod v Slovenijo precej samoumevna.

Vpliv na okolje nezanemarljiv

"Tovrstno sidranje ob obali in veliko negativnih vplivov na morski ekosistem. Sidra poškodujejo morske travnike, korale, razne leščurje itd. Problem niti ni toliko v tem, da se meče sidro v vodo, ampak to, da ga številni napačno povlečejo na barko in sidro 'orje' po dnu," opozarja direktor zavoda za varstvo narave Piran Robert Turk.

Če bi sidranje prepovedali v vsaj 100-metrskem obalnem pasu, bi bila večina težav rešenih. Tam je dno mujnato, sidra v mulju ne povzročajo nikakršne škode. "Naravovarstvena območja po vsem svetu poznajo rešitve, ki smo jih že predlagali, to je postavitev posebnih sidrišč, na katera bi se lahko vezala plovila, sidranje bi bilo v tem primeru prepovedano," še pojasnjuje Turk.

Marko Starman

Prvi, ki so omenjeni projekt želeli izpeljati, so bi bili v Krajinskem parku Strunjan. Nameravali so pridobiti evropska sredstva še iz perspektive 2007–2013, vendar pri tem potrebovali pomoč občin, v katerih se park nahaja.

"Projekt smo umaknili, ker izolska občina k temu ni želela pristopiti. V Piranu so bili za, omenjena sidrišča so želeli postaviti tudi zunaj parka med Strunjanom in Piranom. A odločitev Izole je to možnost onemogočila," pravi Marko Starman, direktor parka.

Varnost in varstvo okolja: bo zadevo rešil zakon ali vstop Hrvaške v schengensko območje?

Občina Izola ne podpira projekta urejanja priveznih mest na območju Krajinskega parka Strunjan, saj je mnenja, da je uvedba takega režima v krajinskem parku omejujoča za občane. "Glede pritiska na morsko dno zaradi sidranja pa smo prepričani, da se bo ta razbremenil v kratkem z ukinitvijo Schengenskega režima na morski meji med Slovenijo in Hrvaško. Iz tega vidika smo mnenja, da je urejanje priveznih mest v krajinskem parku nepotrebno," so nam sporočili iz kabineta izolskega župana.

Približen potek "meje" med akvatorijem za kopalce in akvatorijem za plovila

Starman je sicer drugačnega mnenja, prepričan je, da se enodnevni gostje (teh je največ) iz Italije ne bodo vozili vse do Hrvaške. A kljub temu je morda rešitev na vidiku. Kot smo že poročali, je Uprava za pomorstvo RS na pristojna ministrstva podala pobudo, da se v zakon dopolni z novimi uredbami, ki bi preprečevale sidranje bliže od 150 metrov od obale.

Tovrstna pobuda ni nova, v državnem zboru je večkrat padla. To bi dejansko pomenilo, da bi okoljevarstveni in varnostni problem rešili v eni potezi, še vedno pa bi lastniki plovil lahko sidrali sami, neobvezujoče na posebna sidrišča. 

Vir: Jaka Vran

Komentari 0

Poštujte kućna pravila

Budi prvi koji će komentirati.