Naslovnica/Koper/Obala bi lahko dobila največjo plažo
Koper3 min čitanja

Obala bi lahko dobila največjo plažo

Po mukotrpnih postopkih in dolgih letih čakanja je, kot kaže, prišel tudi čas za dokončanje in odprtje predora Markovec. Do zaključka del naj bi odštevali v mesecih, morda največ leta dni. Glavna prometnica med Koprom in Izolo bo tako zares kmalu speljana pod Markovec. Slovenska Istra bo s tem dobila nekaj kilometrov obale, ki jo bo treba smiselno urediti. Še najbolj se zdi uresničljiva zamisel velike plaže.

Obala bi lahko dobila največjo plažo
FOTOGRAFIJA

Zamisli o tem, kaj postaviti na omenjenem območju, je bilo več. Nekatere najbolj ekzotične so predvidevale celo umestitev umetnega otoka, vendar so okoljevarstveniki že v samem začetku takšno možnost zaradi občutljivosti območja zavrnili. Še najbolj izvedljiv in smotrn projekt se tako zdi ureditev kopališča s pestro ponudbo, ki bi povezala obe mesti. 

Poleg muzeja tudi amfiteater, bazenčki in igrišča?

Potencial tega območja je še posebej velik zaradi grape, ki jo je v pobočje klifa izdolbel hudournik. Iztek kotanje (hudournika) v morje ponuja krajinsko najprimernejšo lokacijo za umestitev daljšega pomola, sama kotanja pa, skrita očem, ponuja veliko primernega prostora za različne ureditve, povezane s plažo in ostalimi športno-rekreativnimi dejavnostmi.

Možna bi bila tudi ureditev prostora za piknike, skupaj z vso potrebno infrastrukturo − vodo, kanalizacijo, elektriko, sanitarnimi prostori ter urejenimi športnimi površinami, kot so igrišča za odbojko na mivki, otroška igrišča, mali bazenčki in podobno. Poleg rekreacijskih bi lahko vključili tudi kulturne objekte − muzej Parenzane, Rexa, najdišča na Viližanu.

Hitra cesta Koper−Izola bo v kratkem končana

Med Žusterno in rtičem Rex se v dolžini približno 1 km razteza pas širine 50 m, kjer je zaščiteno območje rastišča morske trave pozejdonke. Poleg tega je varovana tudi trasa ozkotirne opuščene železnice Parenzana.

Pomoli in kopališke ploščadi?

Največjo prostorsko omejitev na območju pod klifom predstavlja skalomet, ki naj se ne bi širil v morje. Na drugi strani današnje ceste sta zaščiteni drevored pinij in klif. Na tem območju bi lahko zgradili pomole, pontone in ploščadi v akvatoriju. V pasu, več deset metrov oddaljenem od obale, bi lahko uredili tudi kopališke ploščadi za obiskovalce s čolni in na ta način dodatno razbremenili obalo. Še večji prostorski potencial ponuja rt Viližan. Na tem bi bilo mogoče zaključiti urbano potezo mesta Izole. Poleg valobrana je na tem mestu tudi obsežno arheološko najdišče (stari rimski pomol, viden ob osekah), ki sega tudi v akvatorij.

Okoljevarstveniki že usklajeni

Robert Turk, vodja piranske enote Zavoda RS za varstvo narave, je za Regional že pred časom dejal, da so se s projektanti glede ureditve novih kopalnih površin med Koprom in Izolo že pred časom uskladili: "S projektanti smo posamezne rešitve urejanja morskega obrežja med Žusterno in Izolo uskladili z zahtevami domače zakonodaje in mednarodnih dokumentov s področja ohranjanja narave, ki med drugim narekujejo razbremenjevanje obrežnega pasu. Druga pomembna zadeva glede tega območja je ta, da je tam travnik pozejdonke. Poleg tega, da je ogrožena vrsta, je travnik tudi eden pomembnejših habitatnih tipov. Zelo pomembne so tudi algalne združbe, ki pomembno vplivajo na raznolikost ribje favne. Cesta je naredila tudi to dobro stvar, da je morje pod bibavičnim pasom sorazmerno dobro ohranjeno."

Robert Turk

Moti ga le valobran Viližan: "Proti Izoli naj bi stal tudi ta nesrečni valobran ali otok Viližan. Sicer se od časa do časa pojavijo še bolj ambiciozni in megalomanski načrti. Pristojnosti Zavoda RS za varstvo narave so v tem primeru precej omejene, lahko pa seveda ob mnenju izdamo ustrezna priporočila za tako ravnanje, ki naj bi ohranjalo osnovne elemente biotske raznovrstnosti."

Vir: B. M., J. V.

Komentari 0

Poštujte kućna pravila

Budi prvi koji će komentirati.