Naše morje ni revno in pusto!

O morskih organizmih, delovanju ustanove in odnosu ljudi do narave smo se pogovarjali z dolgoletnim skrbnikom piranskega akvarija, Valterjem Žižo.

Kaj je glavno poslanstvo akvarija, ki ga vodite?

Glavno poslanstvo je prikazovanje življenja v morju in ozaveščanje ljudi o njem. Če ne vemo, kaj živi v našem morju, ne moremo imeti občutka, kako naj se do njega vedemo. Ravno zato smo se odločili, da bomo predstavljali organizme, ki živijo na severnem Jadranu in jih torej lahko med potapljanjem srečamo.

Kaj vse si lahko v akvariju ogledamo?

Trenutno imamo okrog  70 vrst rib in 120 vrst nevretenčarjev. 98 odstotkov vseh živali predstavljajo vrste, ki živijo v našem morju, imamo pa tudi nekaj vrst južnega Jadrana – gre za  zanimive primerke morene, raroga, kirnje. Lahko rečem, da imamo zelo pestro zbirko našega morja.

Kako pridete do živali?

Nekaj jih ulovimo  sami, nekaj pa jih dobimo od ribičev, s katerimi dobro sodelujemo.  Zdaj že točno vedo, kaj potrebujemo. Ko ulovijo kaj zanimivega, česar ne poznajo, nam vedno prinesejo.

Pri nas prevladuje mnenje, da je naše morje revno in pusto. Je res?

Ne, ne revno ne pusto ni, ampak zelo zanimivo, le eno težavo ima – kalno vodo skozi vse leto. Da bi videli, kaj vse skriva naše morje, se je treba pogosto potapljati in biti pri tem zelo pozoren. Skriva pa veliko, strokovnjaki se čudimo, kako lahko na tako majhnem področju živi toliko vrst. 

Kaj vse obsega skrb za živali, ki domujejo pri vas?

Zelo veliko. Začne se že pri ulovu. Marsikdo si predstavlja, da živali lovimo masovno, v resnici pa vsako ribo lovimo posebej. Ob ulovu moramo biti zelo previdni, da jih ne poškodujemo. Ko so enkrat v akvariju, jih je treba hraniti ter skrbeti za čistočo in njihovo dobrobit.  Enkrat na teden ali 14 dni očistimo filter ...  zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili za en velik filter za vse bazene. Idealno bi sicer bilo, ko bi vsak bazen imel svojega. Zaradi tega moramo še bolj paziti na čistočo, da se ne bi razvila kakšna okužba. Večino živali hranimo trikrat do štirikrat na teden, določene ribe pa potrebujejo več pozornosti in jih je treba hraniti vsak dan, jim prinesti hrano do ust, rakom jo moramo dati med klešče ... kup dela torej.

Ste velik kritik zakona, ki prepoveduje predstavljanje zaščitenih morskih organizmov. Katere omejitve to predstavlja za vas?

No, nisem  ravno velik kritik ... podpiram zakon, saj določene vrste seveda potrebujejo zaščito. Gre za to, da v akvariju ne smemo predstavljati zaščitenih organizmov. Zakon namreč pravi, da morajo ribiči vsako zaščiteno morsko žival, ki bi se slučajno ujela v njihove mreže, vrniti v morje. Mi je ne smemo imeti, če nimamo računov, ki dokazujejo, kje smo jo dobili. Posledica tega je, da ljudje ne vedo, kateri organizmi so zaščiteni. Ustanova, kot je akvarij, bi morala biti namenjena ravno temu, da ozavešča ljudi o takih občutljivih vrstah.

Akvarij naj bi deloval tudi kot rehabilitacijski center za ranjene živali. Je takih primerov veliko? Za kakšne poškodbe navadno gre?

Največkrat gre za želve, do zdaj smo imeli štiri. Trenutno delujemo samo kot zavetišče, za rehabilitacijski center smo dali prošnjo, a zaključka ni bilo. Ko dobimo kakšno poškodovano želvo, jo kljub temu vzamemo, pokličemo veterinarja in rešimo težavo. Tu nas spet omejuje omenjeni zakon, saj teh živali ne smemo pokazati, sam pa sem mnenja, da je ravno prikaz poškodovane živali najbolj učinkovit način, da ljudem pokažeš, kaj se lahko zgodi na morju. Navadno gre namreč za poškodbe oklepa zaradi gliserjev.

Kolikšna je po vašem mnenju ogroženost morskih organizmov v našem morju in kateri so glavni vzroki zanjo?

Težko rečem. Veliko organizmov je ogroženih zaradi vsakdanjih človeških aktivnosti, kot so pomivanje posode, kanalizacija, umivanje ... Potem so tu gliserji, ki ogrožajo želve in delfine, zaradi česar jih redko vidimo pri nas, v zadnjih letih pa je zaradi ribolova drastično upadla populacija morskega psa in sardel. Zdaj se je sicer naša ribiška flota zmanjšala, ribiči lovijo manj in bolj ekološko, tako da je več upanja, da se bodo te živali vrnile.

V piranskem akvariju ste že 13 let. Kako bi ocenili našo okoljsko ozaveščenost?  Se je v tem času naš odnos do narave drastično spremenil? Na bolje? Slabše?

Drastično sicer ne, se je pa spremenil na bolje. Letos sem bil zelo presenečen, saj sem opazil, da je na obali veliko manj odpadkov kot pred leti. To se mi zdi dober znak.

Kdo so vaši najpogostejši obiskovalci? Ste z obiskom zadovoljni?

Naš potencial so otroci, šolske skupine, ki jih je največ spomladi, ko imajo zaključne izlete, in na začetku šolskega leta, ko urnik še ni definiran. V poletni sezoni pa nas seveda obišče veliko turistov. Z letošnjim obiskom sem kar zadovoljen, saj se mi zdi, da smo ostali na ravni lanskega leta. Naša prednost je ta, da imamo žive organizme, in četudi kdo pride večkrat na obisk, vedno vidi nekaj novega.

Akvarij v Piranu lahko obiščete vsak dan med 9. in 19. uro, razen ob ponedeljkih.