NAS PRVIČ PO DRUGI SVETOVNI VOJNI NE BO V RIMSKEM PARLAMENTU? Italiji se obeta nestabilnost in zmaga Berlusconija

Silvio Berlusconi

"Slovenci smo v parlamentu prisotni od druge svetovne vojne. Mislim, da je naša prisotnost pomembna ne le zaradi načelnega stališča, ampak predvsem zato, ker lahko slovenski parlamentarec stalno opozarja na odprte probleme svoje manjšine oz. manjšin na splošno," je za STA dejala senatorka iz Demokratske stranke Tamara Blažina, ki je trenutno edina predstavnica slovenske manjšine v parlamentu v Rimu.

Slovenska skupnost v Italiji nima zagotovljenega poslanskega sedeža, tudi lani sprejeta nova volilna zakonodaja ne prinaša večjih novosti, zato je izvolitev Slovencev v poslansko zbornico in senat odvisna od uspeha strank, ki jih kandidirajo, ter položaja na kandidatni listi stranke. Glede na ta dva kriterija ima od šestih Slovencev tokrat realne možnosti za izvolitev le literarna teoretičarka Rojčeva, ki v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) kandidira na deželni listi Demokratske stranke (PD) za senat.

Skupaj šest kandidatov iz vrst slovenske manjšine

A zadnje javnomnenjske raziskave sedaj vladajoči PD napovedujejo le 22,6 odstotka glasov, zato je možno, da tudi Rojčeva ne bo izvoljena in tako slovenska manjšina v Italiji prvič po drugi svetovni vojni ne bo imela predstavnika v vsaj enem od dveh domov parlamenta v Rimu.

Tatjana Rojc

Poleg Rojčeve se za sedeže v italijanskem parlamentu poteguje še pet kandidatov iz vrst slovenske manjšine. Na levosredinski listi Skupaj za poslansko zbornico kandidira Giuseppe Prašel, za senat pa Franco Strain. Levičarska lista Svobodni in enakopravni v spodnji dom parlamenta kandidira Paola Vizintina, v zgornji dom pa Fabrizia Dorbola. Levičarsko gibanje Oblast ljudstvu pa v poslansko zbornico kandidira Slovenca Enrica Robazzo iz Gorice.

Na volitve gre 51 milijonov Italijanov

Svoje predstavnike v 630-člansko poslansko zbornico in 315-članski senat bo za petletni mandat izbiralo 51 milijonov Italijanov. Tokrat bodo prvič volili po novem volilnem sistemu, ki je kombinacija večinskega in proporcionalnega. Tretjino poslancev bodo izvolili po večinskem sistemu, dve tretjini po proporcionalnem.

Med več kot 30 strankami, ki se potegujejo za vstop v parlament, najbolje kaže desnosredinskemu zavezništvu pod vodstvom Berlusconija, ki ga sestavljajo njegova Naprej Italija, Bratje Italije in Liga. Javnomnenjska raziskava, objavljena dva tedna pred volitvami, ki jo je za dnevnik Corriere della Sera opravil inštitut Ipsos, kaže, da naj bi desnosredinski blok dobil skupno okoli 36 odstotkov glasov, Naprej Italija pa bi imela 16,3-odstotno podporo.

EU je strah nestabilnosti na Apeninskem polotoku

V koaliciji je najmočnejši tekmec njegove proevropske Naprej Italije do tujcev sovražna Liga. Medtem ko se Berlusconijeva stranka zavzema za reforme v EU, Liga volivce pridobiva z agresivno, do tujcev sovražno retoriko in napadi na "Bruselj tehnokratov". Tako Naprej Italija kot Liga v zadnjem času pridobivata podporo z obljubami enotne davčne stopnje ter napovedanimi ukrepi proti nezakonitemu priseljevanju.

Ligi, ki se je lani odpovedala pridevniku Severna, raziskava inštituta Ipsos napoveduje 13,2 odstotka glasov. Njen cilj je osvojiti največ glasov znotraj zavezništva, da bi lahko imenovali premierja v desnosredinski vladi. Po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA sicer ni prav realno pričakovati, da bo vodja Lige Matteo Salvini postal novi italijanski premier. Berlusconi bi kot premierja raje videl svojega strankarskega kolega, predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija.

Tik pred volitvami je sicer v igro vstopila EU. Ta v strahu pred nestabilnostjo na Apeninskem polotoku zadnje dni vse glasneje poziva k oblikovanju velike koalicije, na čelu katere vidi sedanjega premierja iz vrst socialdemokratov Paola Gentilonija.

Paolo Gentiloni

Krepi se skrajna desnica

Volilna kampanja v državi, ki je zadnja leta za številne migrante vstopna točka v Evropo in kjer se krepi skrajna desnica, je v znamenju sovražnih sloganov predvsem desnih strank in nasilja, prevladujoča tema pa je priseljevanje, predvsem nezakonito.

Italijani v tujini, med njimi so tudi pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji, bodo po pošti izvolili 12 predstavnikov v poslanski zbornici in šest v senatu. Za Italijane zunaj Italije velja čisti proporcionalni sistem z absolutnim preferenčnim glasom. Med kandidati za sedež v spodnjem domu parlamenta je tudi direktor koprskega pokrajinskega muzeja in nekdanji slovenski poslanec Luka Juri, ki kandidira na listi leve stranke Več Evrope.