Nadzor bo pokazal, ali policija potrebuje več pooblastil
Na policiji ugotavljajo, da nasilje v družini zavzema precejšen del njihovega delovanja. Policija namreč letno obravnava okoli 5000 primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do tistih najhujših, kot so umori v družini, so danes pojasnili po sredini tragediji na Rodici.

Konkretnega primera, pri katerem je 57-letnik ustrelil svojo 38-letno partnerko nato pa si sodil sam, sicer danes na Generalni policijski upravi in na Policijski upravi Ljubljana niso želeli dodatno komentirati. Generalni direktor policije Stanislav Veniger je namreč odredil strokovni nadzor dela na Policijski upravi (PU) Ljubljana, s poudarkom na odkrivanju in preiskovanju kriminalitete na področju družinskega nasilja v povezavi z obravnavo okoliščin tragedije na Rodici. Tako bo po opravljenem nadzoru znanih tudi več informacij glede ukrepanja policije v tem primeru.
So pa pojasnili, kako policija ukrepa v primeru nasilja v družini. Po besedah višjega policijskega inšpektorja Alojza Sladiča iz sektorja splošne policije v upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi so policisti dolžni odreagirati na vsako prijavo družinskega nasilja in preveriti vse okoliščine, v prvi vrsti pa morajo zagotoviti žrtvam varnost. To lahko storijo na različne načine, ena od možnosti je, da storilcu, za katerega obstaja verjetnost, da bo z nasilnimi dejanji nadaljeval, izrečejo ukrep prepovedi približevanja.
Letos do konca maja so tak ukrep izrekli v kar 298 primerih, pri čemer pa Sladič opozarja, da v kar nekaj primerih storilci ukrepa ne upoštevajo in se vračajo "bodisi na kraj dogodka po neke osebne stvari bodisi nadaljujejo s kršitvami". Ukrep sicer policisti izrekajo od leta 2004, v zadnjih letih pa je bilo povprečno izrečenih po 1000 prepovedi približevanja na leto, je v izjavi za medije dejal Sladič.
V primerih, ko ni dovolj znakov, da gre za kaznivo dejanje, lahko policisti primer obravnavajo tudi kot prekršek z elementi nasilja v družini. Teh pa je povprečno med 3000 in 4000 na leto.
Storilci sicer pogosto zapustijo kraj dejanja, še pred prihodom policije, a to ne prepreči aktivnosti policije za zaščito žrtve, zagotavlja Sladič. Za kršiteljem pa lahko sprožijo tudi iskanje.
Po besedah vodje Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Sektorju za splošno kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Antona Tonija Klančnika je težko govoriti o trendu rasti in padanja tovrstnih kaznivih dejanj in prekrškov, ker je to odvisno tudi od tega, koliko so ljudje o tem pripravljeni govoriti na glas, na kar vplivajo tudi poročanje medijev in usposabljanja policije.
Ob tem Klančnik kot izjemno pomembno ocenjuje sodelovanje z nevladnimi organizacijami, zdravstvenimi domovi, šolami in drugimi ustanovami, ki lahko pomagajo v strokovni mreži pomoči. "Brez njih policija nasilja ne more preprečevati," je prepričan. "Policija je namreč represivni organ in vstopa v družino le za kratek čas. Izvede nujne represivne ukrepe in o tem obvešča naprej tožilstvo," je pojasnil Klančnik. Če se tožilstvo odloči, pa se nato začne sodni postopek.
Ob tem na policiji navajajo, da so pred kratkim posodobili spletno stran Nasilje v družini - informacije o postopku na policiji, kjer žrtvam nasilja v družini in ljudem, ki jim želijo pomagati, ponujajo več informacij. Med drugim ponujajo informacije, kako lahko žrtve prijavijo nasilje v družini, kakšne so dejavnosti policije ob vloženi prijavi, kaj pomeni ukrep prepovedi približevanja, kaj lahko žrtve nasilja v družini naredijo same, kakšne so njihove pravice idr.
Vir: Uredništvo, vir: STA



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.