Mineva 130 let od električne razsvetljave Postojnske jame

Gostje so lahko zbrali le nekaj sveč ali tako imenovano "veliko razsvetljavo", za katero so porabili od štiri do pet kilogramov sveč, so ob obletnici sporočili predstavniki za stike z javnostjo družbe Postojnska jama.

Jamska komisija pod vodstvom Antona Globočnika se je sicer za električno osvetlitev začela zanimati že leta 1878. Po dolgih pogovorih z dunajskimi elektro podjetji so v jami napeljali električno napeljavo, in sicer ob priložnosti praznovanja 600. obletnice združitve Kranjske z drugimi habsburškimi deželami. Postojnsko jamo je tedaj - 15. julija 1883 - že drugič obiskal avstrijski cesar Franc Jožef, ob dogodku pa so Veliko dvorano poskusno osvetlile tri električne luči. Prihodnje leto je Postojnska jama dobila električno razsvetljavo v celoti in je bila z elektriko razsvetljena kar tri leta pred Londonom, navajajo v družbi.

Takratni upravljavec jame Globočnik je v svoji Kroniki med drugim zapisal, da je električna napeljava postala resnica, uspeh pa da je bil briljanten. "Ob prižigu elektrike se je pojavila pred nami še nikdar videna slika kapniške lepote v vsej svoji krasoti," je dodal.

Električno energijo je proizvajala lokomobila na parni pogon, ki je bila začasno nameščena v leseni baraki nedaleč od vhoda v jamo. Z lučmi v Veliki dvorani in Plesni dvorani je bila povezana preprosto, s trifaznim enosmernim tokom. Poleg električne napeljave je jamo osvetljevalo še 16.000 sveč, krasilo jo je tudi 600 barvanih balonov.

Tako so prav v Postojnski jami izvedli prvo električno razsvetljavo v takratni Kranjski in obenem eno prvih razsvetljav podzemlja na svetu sploh. Z razvojem na področju električnega osvetljevanja se je osvetlitev dopolnjevala, spreminjala in tako nenehno izboljševala. Temu sledi še danes, so še navedli v Postojnski jami.