MERCATOR: Zaradi prodaje hrvaški izdelki izpodrivajo slovenske?
Kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan meni, da je bila razrešitev Janka Vebra kot obrambnega ministra ena največjih napak zdajšnje vlade in v koaliciji ni več takšnega zaupanja kot prej. "Predsednik vlade je v tem primeru raje poslušal opozicijsko stranko," je dejal v pogovoru za Mladino. Dotaknil se je še prodaj nekaterih podjetij.


Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter predsednik SD Židan na ugotovitev, da se zdi, da se stališča SD bolj kot s stališči vlade ujemajo s stališči Združene levice, odgovarja, da predloge Združene levice vedno preučijo. Kadar je smiselno, jih skušajo po njegovih besedah znotraj vlade zagovarjati na način, ki lahko dobi tudi podporo koalicije.
Mercator kot orodje za prodor hrvaških živilskih izdelkov na slovenski trg
V pogovoru se je dotaknil tudi prodaj nekaterih slovenskih podjetij v minulih letih. Glede prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je ocenil, da se je zgodilo "točno to, na kar smo opozarjali". Poudaril je, da je prehranska veriga za državo zelo pomembna, trgovci pa predstavljajo njen ključni člen. "Mercator je v Sloveniji največji med njimi. V preteklih letih je dejansko opravljal svojo vlogo, danes pa postaja predvsem orodje za prodor hrvaških živilskih izdelkov na slovenski trg," je povedal.

Glede Ljubljanskih mlekarn, ki so v lasti francoskega Lactalisa, je spomnil, da je bila ena prvih akcij, ki so jih izpeljali pod novim lastnikom, prehod na dobavo izključno slovenskih surovin za proizvode, ki jih tržijo v Sloveniji. "Tega prejšnji, slovenski lastniki, niso storili. Če gledam s stališča kmetijskega ministra, so se s tem izkazali za dobre lastnike. Ni pa mi všeč, da so prvaki tudi pri zniževanju odkupnih cen mleka," je povedal.
Prodaja Žita po ministrovem mnenju ni tragična
Prodaja Žita se mu ne zdi tako tragična, saj je samooskrba pri pšenici od 55- do 70-odstotna, poleg tega pa je v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki odkupujejo pšenico. "Se pa pri prodaji Žita postavlja drugo vprašanje, ki ga bo morala Hrvaška v doglednem času pojasniti Evropski komisiji: ali drži, da je država Podravko dokapitalizirala zato, da bi ji omogočila nakup podjetja v drugi državi, kot je videti glede na javno dostopne podatke? Če to drži, potem bi šlo lahko za nedovoljeno državno pomoč, ki je v temeljnem nasprotju s pravnim redom EU. Ta zgodba še ni končana," je poudaril.
Vir: Uredništvo/STA



Komentari 0
Budi prvi koji će komentirati.