MED RUSIJO IN UKRAJINO VSE BOLJ NAPETO: Vojska v najvišji pripravljenosti

Porošenko je omenjeno odločitev sporočil po sestanku z najvišjimi predstavniki vojske in zunanjega ministrstva o zadnjih napetostih med Rusijo in Ukrajino, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi ruski predsednik Vladimir Putin je danes sklical sejo ruskega sveta za nacionalno varnost, na katerem so odločili na Krimu poostriti varnostne ukrepe na kopenskih in morskih mejah. Z dodatnimi ukrepi naj bi po navedbah Kremlja zagotovili varnost državljanov in infrastrukture na Krimu.

Zaseženo orožje, ki je bilo namenjeno za teroristični napad 

Ruska obveščevalna služba FSB je v sredo sporočila, da so v ponedeljek preprečili teroristične napade ukrajinske vojaške obveščevalne službe na Krimskem polotoku in odbili oborožen napad ukrajinske vojske. V spopadih je bil ubit ruski vojak. V noči na nedeljo pa je med aretacijo domnevnih teroristov umrl eden od častnikov FSB.

Ukrajina je te navedbe takoj zanikala in poudarila, da nima nikakršnih namenov pridobiti ozemlja nazaj s silo. Porošenko je ocenil, da gre za nov izgovor Moskve za vojaške grožnje proti Ukrajini.

Na zahtevo Ukrajine, ki je nestalna članica Varnostnega sveta ZN, se bo Varnostni svet danes za zaprtimi vrati sestal na nujni seji o napetostih na Krimu. Pred tem je ukrajinski veleposlanik pri ZN Volodimir Jelšenko povedal, da bo Kijev VS ZN pozval k sklicu nujne seje, če se bodo napetosti stopnjevale.

Ruska tiskovna agencija Tass pa je poročala, da se želi Porošenko po telefonu neposredno pogovoriti tako s Putinom kot tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, podpredsednikom ZDA Joem Bidenom ter predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.

Ukrajinski vojaki na nemirnem Krimu

Do ruske priključitve Krima marca 2014 je prišlo le nekaj tednov po strmoglavljenju proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča po proevropskih protestih, ki so zahtevali več kot sto življenj.

Zaradi priključitve Krima so zahodne zaveznice novih proevropskih oblasti v Kijevu uvedle ostre gospodarske sankcije proti Rusiji, na vzhodu Ukrajine pa se je razvnel upor prorusko usmerjenih upornikov, ki je od aprila 2014 zahteval več kot 9500 življenj. Rusija sicer zanika obtožbe Zahoda, da podpira proruske upornike.